[Andraž]

Pozdravljeni.

V starejši montažni hiši imamo namen na podstrešju urediti bivalno mansardo (2 sobi). Pojavil pa se je sledeč problem. Kritina je bila pred par leti zamenjana, sedaj je gor pločevina. Problem pa je v tem, ker so na špirovce nabite kontra letve, na to pa kritina, seveda brez sekundarne kritine (paropropustne folije). Torej, ko bomo med špirovce dali izolacijo, bo streha ostala brez prezračevalnega mostu. Sedaj pa me zanima naslednje, ali je zračni most sploh potreben, če damo na toplo stran izolacije parno zaporo. Onemogočen bo prehod vodne pare v izolacijo, zato ne bo potrebe po izsuševanju le-te., Ali je vseeno bolje razmišljati o izdelavi zračnega mostu, nekaj podobnega kot predlaga URSA na tej povezavi na strani 9. [url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")ursaunichr("46")si/_files/posevne_strehe_slo_2009unichr("46")pdf[/url]. Zanimajo me kakršni koli nasveti za rešitev problema, izdelava zračnega mostu z odkrivanjem in ponovnim prekrivanjem strehe pa skoraj ne pride v poštev.
Druga stvar, ki me zanima, pa je izvedba izolacije za kolenčnim zidom, ki ga bo potrebno izdelati. Ali naj izolacijo med špirovci položimo po celotni dolžini le teh, ali naj izolacija sledi kolenčnemu zidu navpično navzdol in potem vodoravno proti robu strehe. Podobno kot na priloženi sliki.

Za odgovore se vam že vnaprej zahvaljujem.

[pikec]

Kljub temu, da je to eno tistih vprašanj za ataIBO, ti bom kar jaz odgovoril: DA, potrebuješ zračni most. Sam imam namesto desk Agepan DWD in sem se ubadal s podobnim vprašanjem. Naredil sem takole:

- v slemenu sem zavrtal luknje za zračenje, v luknjo vstavil mrežico proti mrčesu.
- v kolenčni zid tik pod agepankami sem zavrtal luknje za vstopni zrak, v steno dal malce modificirano sigma cev in z zunanje strani spet mrežico. Sigmo sem uporabil ker fasada še ni narejena, ko bo narejena (izolacija nameščena) se bo samo odrezalo cev z zunanje strani na pravo dolžino in ponovno vstavilo mrežico.
- celotno površino med špirovci sem obdal z pocinkano, plastificirano vrtno mrežo zrezano na mero in upognjeno na straneh in sredini. Tako sem naredil nekakšeno oviro, ki bo preprečilo, da izolacija pride vse do agepank in posledično se bo ustvaril 2cm zračni kanal od kolenčnega zidu pa vse do slemena.

Če ti ni najbolj jasno ti bom prilimal slike popoldan.

[firefly]

Tu ni dil, niti agepana, niti sekundarne kritine...

Ja, tak sistem je sprejemljiv če ni možnosti deskanja. Ampak če bo hudo neurje, odnese/razbije kak strešnik, potem je takoj voda v mansardi... Obvezno pa zračni kanal in paropropustna folija kot na prospektu.

Kolenčni zid izoliraj samo do zida, potem pa po tleh.

[FranciZ]

Andraž: preberi si tistih par tem o izolaciji mansarde, da ti bo sploh jasno, zakaj so namenjeni posamezni elementi v obdelavi bivalnega podstrešja. Obrni se na uporabnika 'ataIba' - ti bo objasnil neke stvari ...
Ne klačit izolacije direkt do kritine - ti bo 'zgnila' ...

[ataIBA]

Andraž: preberi si tistih par tem o izolaciji mansarde, da ti bo sploh jasno, zakaj so namenjeni posamezni elementi v obdelavi bivalnega podstrešja. Obrni se na uporabnika 'ataIba' - ti bo objasnil neke stvari ...
Ne klačit izolacije direkt do kritine - ti bo 'zgnila' ...

Ej, dragi moji prijatelji!
Lahko grem celo na dopust, saj vidim, da obvladate :wink: .
Andraž!
Res je, kar so ti napisali. Zračni most je potreben tudi za hlajenje pločevinaste kritine od spodaj. Boš moral razmisliti o drugi izolaciji, ki ni vlaknata, če že ne bo šlo drugače.
LP

[pikec]

Tu ni dil, niti agepana, niti sekundarne kritine...

V mojem postu zamenjaj besedo "Agepan" z besedo "pleh kritina" pa mi povej, če ni podobno Andraževemu primeru...

[Andraž]

Hvala vsem za odgovore. Sem pregledal temo o izolaciji mansarde in mislim, da mi je jasno kako pravilno izdelati mansardo, ko je ostrešje in sama streha pravilno izdelana. Zanima pa me kako rešiti nastalo situacijo v mojem primeru, brez odkrivanja in ponovnega prekrivanja strehe. S pomočjo Ursinega kataloga in nasvetov forumašev sem si zamislil izvedbo, kot jo prilagam v priponki. Bistvo vsega je, da se zračni most izdela s spodnje strani s pomočjo paropropustne folije in dodatne letve, ki je pritrjena vzdolžno med špirovci. Z izdelavo, kot je prikazana na sliki pa pridobimo tudi 2. zračni most, ki omogoča izsuševanje izolacije. Kako se vam zdi. Ali takšna konstrukcija v danem primeru zadosti minimalnim strokovnim zahtevam.

Zanima me tudi kakšno in koliko izolacije priporočate (vlaknata), glede na to, da streha ni podeskana in je fazni zamik skozi konstrukcijo minimalen, naj spomnim, da je streha pločevinasta.

Za konec pa me zanimajo še drugi materiali za izolacijo (ne vlaknati) ter načini izvedbe. Predvidevam, da je govora o ekspandiranih oz. ekstrudiranih polistirenih. Koliko se ti načini izolacije sploh uporabljajo za izolacijo bivalne mansarde.

Pa še skici trenutnega stanja in bodočega.

Vrstni red vgrajenih materialov pa bi bil sledeč. Od znotraj navzven.

-mavčna plošča
-parna zapora
-izolacija 10 + 15 cm
-zračni most
-paropropustna folija
-zračni most
-kritina

Hvala že vnaprej za odgovore.

[firefly]

Tu ni dil, niti agepana, niti sekundarne kritine...

V mojem postu zamenjaj besedo "Agepan" z besedo "pleh kritina" pa mi povej, če ni podobno Andraževemu primeru...

On nima Prvega zračnega kanala, ker nima desk, ti delaš drugi kanal (pod agepanom), on prvega (pod kritino)

Andraž, drugi zračni kanal se ti ne bo ustvaril, ker se bo izolacija stisnila do folije, in tudi prehod vlage skozi paroprepustno folijo bo omogočen, ker vmes ne bo desk/agepana. Če ti bo pa streha prepuščala...

[sparky.xxl]

Razmišljanja na temo: Izdelava mansarde s knaufom brez zračnega mostu?

Priponka Detajl izolacija1.JPG izgleda kar uporabna zadeva. Seveda ob upoštevanju trenutnega stanja in predpostavke, da optimalna rešitev pač ni možna.

Se pa ob tem pojavlja več težav oziroma vprašanj.

V primeru kondenza bo sredinska lata kar pogosto vlažna, saj bo kondenz usmerjen direktno k lati in je vprašljiva trajnost (gnitje).

Težava se zna pojaviti tudi pri vgradnji izolacije, saj med širovce (ponavadi visoki okoli 14 cm) ne boš mogel dati izolacije debelejše kot 9 cm, saj bi morala biti sredinska lata visoka vsaj 5 cm, da zagotovi ustrezen prostor. Hkrati bo potrebna pazljivost pri vgradnji, saj lahko izolacijo pritisneš preveč navzgor, kar pomeni, da se bo usločila preko late in s tem zapolnila prostor pod folijo. Predlagam tanke letvice (1cm) na razdalji 1 m pritrjene prečno na lato. Te bodo preprečevale izolaciji vdor v prostor pod folijo, vendar je izolacija med špirovci potem 8 cm.

V prostoru med izolacijo in spodnjo stranjo folije ne bi smel biti direkten dovod zunanjega zraka, ker bo pozimi hladen zrak hladil izolacijo in s tem zmanjševal njen učinek. To pa bo v tem primeru kar težko zagotoviti.

V primeru odločitve za "nevlaknato" izolacijo je potrebno upoštevati pravila vgrajevanja (kompatibilnosti) izolacije (Tervol + stiropor = :?)

P.S.
Še ena "kost za glodanje " tudi ostalim forumašem - praktikom glede na izpostavljeno bojazen v vezi neurja in vode v mansardi (firefly).
Kaj pa Agepan DWD na notranjo stran špirovcev. Dobimo v bistvu vodotesno zaporo (plošče imajo 4 stransko pero-utor) in s tem preprečimo vdor vode direktno v mansardo. Morebitna sanacija (neurje) obsega samo menjavo kritine + izolacije nad Agepanom, kar je vsekakor ceneje kot menjava knaufa in vsega kar je zgoraj. Hkrati pa pridobimo še 80 minutni fazni zamik temperature, kar je pri mansardi samo +.

[FranciZ]

Kaj pa Agepan DWD na notranjo stran špirovcev. Dobimo v bistvu vodotesno zaporo (plošče imajo 4 stransko pero-utor) in s tem preprečimo vdor vode direktno v mansardo.

Podobno je naredil kolega pri obdelavi podstrešja na svoji hiši že pred leti. Seveda tako 'riskiraš' v nič višino za debelino špirovca, saj vsa debelina izolacije pade pod špirovce - kar pa je mogoče zanemarljivo ob zadovoljivi višini kolenčnega zidu.

[sparky.xxl]

Kaj pa Agepan DWD na notranjo stran špirovcev. Dobimo v bistvu vodotesno zaporo (plošče imajo 4 stransko pero-utor) in s tem preprečimo vdor vode direktno v mansardo.

Podobno je naredil kolega pri obdelavi podstrešja na svoji hiši že pred leti. Seveda tako 'riskiraš' v nič višino za debelino špirovca, saj vsa debelina izolacije pade pod špirovce - kar pa je mogoče zanemarljivo ob zadovoljivi višini kolenčnega zidu.

Agepan na notranjo starn špirovcev sem mislil za zgoraj opisan problem. Še vedno bi bilo nad Agepanom vsaj 8cm izolacije; razlika je samo v tem, da je mansarda dodatno zavarovana pred morebinim vdorom vode iz poškodovane strehe. Drugače pa to vsekakor ni rešitev, ki bi jo bilo smiselno izvjatati v primeru, ko lahko predhodno izdelamo zračni kanal in zagotovimo vodotesnost po pravilih tesarsko-krovske stroke.

Res je pa v mansardah največkrat problem ravno višina, ki jo kronično primanjkuje tako kot v Sahari vode :wink:

[Nebomgabiksal]

Za moje razmišljanje sem si sposodil kar tvojo sliko.
Napram tvoji rešitvi izgibiš 2-3cm več. Imaš pa oba
zračna kanala narejena kot se šika.
[attachment=o74]