PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Napeljave izgradnja ponikovalnice v lastni režiji

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#1
Imam eno vprašanje glede odtoka meteornih vod. 
Trenutno se odvajajo v kanalizacijo, po novem pa bomo morali odvajati vodo v ponikanje (prenavljamo zunanjo kanalizacijo objekta). Lokacija Ljubljana.

Zdaj ali jaz prav razumem, da to ponikanje ni nič drugega kot speljana cev od žleba preko talnega voda v eno cev, ki je skopana 1-2m v zemljo? 
Torej en jašek, ki se polni z vodo in potem počasi prazni v okoliško zemljo?
Na naši lokaciji naj bi bila bojda prodna tla že kar 1m pod površjem, tako da z odvajanjem naj ne bi bilo težav.

Lahko to jaz sam naredim? Najamem enega mojstra, da mi skopa par jaškov v zemljo od hiše in potem sredi vrta zadaj skopa eno 2x2x2m jamo, na sredo se da ta perforirana cev (diameter recimo 100cm, višina 100cm), v cev se spelje cevi iz žlebov in okolico perforirane cevi zasuje s prodnim kamnom? Potem pa vse zakrije nazaj z zemljo in na cev da armiran betonski pokrov? Prodni kamen naj bi se še zaščitilo spredaj in zadaj z vodoprepustno mrežo in to je to?

Kaj pa dimenzije, bo 100cm cev dovolj? Streha ima cca 120m2 in dva žlebova, oba bi se stekala v to cev.

https://i.imgur.com/zZ9Ak1o.png


Koliko na debelo okoli te perforirane cevi se pa zasuje s prodom?
Ter koliko v tla se skrije cevi iz žlebov? Katero cev pa dam? Kar plastično drenažno cev in zasuje in utrdim z zemljo po vrhu? Pa zagotovim 2% padca.
#2
jerebuca,
poglej izračun koliko vode dobiš ob nalivu na streho in površine, ki se bodo odvajale v ponikovalnico. Nekako je dovolj 3,5-4,0 m3 ponikovalnica. Predlagal bi, da izdelaš dve cevi fi 100 + pokrov v pokrovu ( revizija ponikovalnice) ; spodnji je perforiran. Opcija 0.5 +1,0 m b.c. ( spodnja perforirana). Cevi uporabi PVC ali SN4 ( bolje ). Padec 1% bo v redu.
Vsaj 30-40 cm okoli cevi prodec.
Lep pozdrav
#3
Kje najdem izračun za količno vode?
Po logiki - če imam 125m2 strehe in pade 10ml dežja v eni uri to pomeni 1250 litrov na uro. Če pade 50ml (velik naliv) je to 6250 litrov (več kot 6 kubikov). 
Sicer je 50ml na uro že kar resen naliv...

A to pomeni, da mora imeti ponikovalnica 6 m3 luknjo, da lahko začasno zadrži to vsebino? Govorim recimo jeseni, ko so tla že prepojena od dežja in pride tak naliv?
Kako hitro potem ponikalnica oddaja vodo? Je kaka šablona za to?

Ker si predstavljam, da zaradi perforiranosti zbirne cevi in proda okoli cevi (zavitega v geotekstil) sposobnost oddajanja vode naraste - se oddaja voda v vse smeri?

Kako prepoznam, da je izkopana luknja za ponikalnico dovolj globoko? Kako izgledajo prodna tla? Samo kamenje? Ali je tudi kaj zemlje vmes in ta plast izgleda tako da je zemlja in veliki kamni?

Pa še to - ali moram imeti obvezno peskolov? Se ponikalnica lahko dejansko zabije? Ker voda, ki odteka s strehe mi izgleda precej čista. Jesensko listje pa naj ne bi zanašalo v žlebove na naši lokaciji (ni okoliških visokih dreves).
#4
Luba duša jerebuca,
pa kaj nimaš načrta?? Projekta?
Če ne , daj si najdi enega primernega da se oglasi pri tebi in rešita zadeve na licu mesta!!
Mater vola, kaj ti je tako težko mojstra angažirat??
Nekako , predvidevam imaš dovolj ( vodopropustna plast) 2,5 m3 (2,00m3) ponikovalnico.
Cev fi 1,20 m ( vdve cevi) ; spodnja perforirana.
Nekoliko manj propustna zemljina zahteva malce večjo ponikovalnico. Jaz naredim ( kot nadzorni - zahteva ) nalivni/ponikovalni test , v kolikor sem v dilemi . Izračun imaš v geomehanskem poročilu.
Vse meterone vode s strehe imajo že v razvodu usedlanike; kjer se usede/zaustavi svinjarija s strehe.
Sem napisal, da imej "" luknjo v luknji "" ( pokrov v pokrovu) na ponikovalnici; če imaš skrit pokrov si označi kje je , da imaš vsaj na 3-4 leta možnost revizije/kontrola dna ponikovalnice; kar tako se tudi ne žaštofa ponikovalnica.
Lep pozdrav
#5
Nimam projekta, rad bi sam naredil.

Rabi se nekaj cevi, dve večji 100cm cevi in 2m+ vkop. Okoli teh vertikalnih cevi pa geotekstil in notri prodec. Ni neka huda znanost, bi pa prosil za vaše nasvete kako ste se vi lotili tega in če moram še na kaj paziti. 

Včeraj je bil hud naliv in je voda praktično takoj poniknila na vrtu, kjer bi vsidral ponikovalnico. Je par kar resno teklo iz žlebov. 
Kar se tiče ponikanja - resda je trenutno poletje in bo drugačna pesem jeseni, ko bo zemlja bolj nasičena z vodo. Zato bi rad naddimenzioniral.

Zatorej prosim za info - ko bomo kopali luknjo za cevi kdaj vem da sem prišel do idealnega nivoja? Ko dosežemo prod? A ta prod izgleda tako kot rečni prod, torej plast zemlje bo svetlo rjava, pretežno kamenjasto?
2m3 bi moralo zadostovati za slabih 120m2 strehe? Tudi če bo prelivalo je ta ponikalnica 7m oddaljena od hišem, teren pa rahlo nagnjen stran od hiše. 
Bi moralo delovati? 
Če pa ne bo pa odkopamo in zadevo dodatno poglobimo.
#6
jerebuca,
ja, vsaj fi 100 cm vzemi/vgradi 2 kosa; spodnja perforirana - druga ni potrebno;  ker ne znaš točno povedat kakšen je material na globini 2,5 m , sem napisal , da si poišči stručkota, da se oglasi in pove; tudi deloma ilovnat teren je vodopropusten; izvedi nalivni test sem ti tudi napisal.
Okoli cevi vsaj 40 cm grobega drenažnega peska.
https://www.merkur.si/betonski-pokrov-go...-odprtino/ takšen pokrov priporočam; naj bo vsaj 30 cm zemlje nad njim, da ti bo trava rasla.
Zadevo enkrat izdelaj primerno, ne ga srat, da boš dvakrat kopal - si stroške delal!!
Kaj ti je tako težko poklicat nekoga in mu dat teh 500€ , pa da enkrat komplet  nardiš v redu!!
Jaz sem kot nadzor zraven, ker so večinoma investitorji laiki, zato napišem primeren komentar.
Malce prebrskaj po forumu, boš našel navodila-komnetarje in slike.    
#7
Moj plan je tak, da dobim bager, ki mi bo skopal luknjo (in par metrov jaškov globine 0,5m). Bom plačal odkop tistih 10m3. Pa dvignil mi bo tiste težke 1m cevi.
Bomo kopali dokler ne najdemo dobrega sloja, če je treba tudi 3m globoko. Zato sprašujem kdaj vidim, da je sloj zemlje ustrezen? Saj tudi "stručko" ki bo prišel naredit analizo, bo moral narediti neko testno vrtino verjetno in bo na podlagi vizualne ocene dal mnenje? In če se že kopa, zakaj ne bi kar skopali do konca v istem dnevu?

Kar se tiče cevi - ja, bomo dali 2x1m cev eno na drugo, spodnja bo preluknjana. Okoli pa nasuli prodec čim bolj na gosto. Če je to 40cm okoli cevi to pomeni nekje slaba 2m3 materiala. To sem zračunal tako da sem vzel 40cm na vsaki strani cevi - kar mi znese premer kroga 1,8m (višina 1m). Potem pa ta volumen odbil od volumna dejanske cevi (1m premer, 1 višina) in dobil na grobo volumen proda. 

skica rešitve:
https://i.imgur.com/DMUOz9e.png


kar se pa tiče "dej tistih 500€" - imam predračun za dve ponikovalnici - 3600€. Tako da ne vem kje se dobi tako ugodne cene (500€) za takšno storitev, v Ljubljani očitno ne.
#8
Če boš s prodci zasipal samo okoli spodnje cevi kot si narisal, moraš zgoraj položiti filc, sicer ti ga bo razmočena zemljina iz vrha kmalu zapacala. Jaz bi nasipal ob obeh ceveh do vrha, cena kubika prodca spet ni tako visoka, da bi šparal na tem, ko že enkrat delaš.
30cm pod vrhom pa filc in na njega zemlja za travo, kot pravi som16.
#9
Ja, geotekstil bom tako ali tako uporabil, sem napisal že v osnovnem postu. Ali bo to uredu?
https://www.merkur.si/geotekstil-ge-dren...la-110-m2/
Torej v jamo dam cevi in okolico cevi in obode jame oblečem s tem geotekstilom vse naokoli, da naredim U obliko. V to vsujem prod in na vrhu sloja proda zavijem ta prod kot darilo, torej da bo fizično ločen od zemljine, kater bom nasul nad ta zavit sloj proda.


Do vrha pa jaz sicer ne bi dajal proda, ker verjetno niti ne bo veliko priložnosti, da bi bila ta cev do vrha polna, tako da tudi odtekanja na vrhu ne bo veliko.
Največji efekt ima odtekanje na dnu ter blizu dna, ker bo v večini primerov padavin nivo vode nizek, zato tudi perforiranje samo na 1m cevi na dnu.
Torej prod do višine 1m cevi, ostalo zemlja. Razen če se res priporoča prod skoraj do vrha (do 1,7m višine cevi)?

hvala !
#10
jerebuca,
ne ga srat, da boš jamo oblaču z filcem!! Filc položiš okoli 1. cevi nad drenažnim peskom, da ti zemlja s časom ne pronica niže!!!! Tu položi dva sloja tega, saj ta je ločilni element!
Nad tem pa zemljo/izkopan material iz jame.
Ravno zaradi tega nerazmevanja sem ti napisal, da razkiri teh nekaj €€€ in si dobi primernega gradbinca/stručkota, da ti bo pomagal razumeti zadeve, da špilajo!!
Kak hudiča ti je teh nekaj €€€ težko dat!!
Ne me jebat, da ne najdeš enga v tvojem koncu, da ti bo primerno svetoval.
Takole smo nedavno na Gorenjskem izdelali.


Priložene datoteke Predogledne slike
       
#11
No saj zdaj mi je povečini vse jasno kako izvest. Torej rabim geotekstil samo nad slojem proda, položeno samo po vrhu proda eno na drugo. Za tem naložim na vrh odkopano zemljo. Ob strani ne rabim oblačit proda, ker voda povečini teče navpično in od strani mi v prod ne bo zanašalo zemlje.

Drugače pa glede reskiranja €€€ - ravno sem jih investiral mnogo več kot 500, tako da teh 500€ res ni problem, ko bi bilo to zadnjih 500€ - se ne bi niti sekiral. Pa jih bo prišlo še 100x toliko. Tudi še tako polna malha enkrat uplahne. Pri adaptaciji stare hiše je pa seveda vse pomembno in pri vsaki stvari je "dajmo še to stisnit, ne tukaj šparat". Pa si kmalu na nuli, bistvene stvari pa ostanejo zaradi tega nedokončane. Neverending story.
Pa ne mi zdej modrovat, da bi za adaptacijo "moral predvidet 50% več kot sem planiral". Saj sem. Pa še vedno te preseneti 10 neplaniranih stvari. 

Za kopanje lukenj in postavitve par cevi res ne bom dal 3-4k, če mi tole bagerist v eni soboti dopoldne lahk odkoplje in zasuje za 300€, nekaj metrov PVC cevi in spojev me pride pa 200€, skupaj 500. Za 2-3k€, ki mi bodo ostali, bom pa družino raje peljal na dopust, da se vsaj malo oddolžim, ko me cele dneve ni doma zaradi dela na adaptaciji.
Upam, da se razumemo zakaj "mi je težko dat tistih 500€". Smile

Pa hvala za slike in nasvete.
#12
Samo mimogrede pa ne čist v kontekstu; a za vrt nič vode ne rabite? Nekaj m3 si jo lahko že za te namene ulovite. Ni večjega zadovoljstva kot ob suši imeti polne rezervoarje.
#13
Ne rabimo lovit vode, ker na vrtu ne bo ničesar pametnega, da bi bilo pomembno zalivat. Trava pač bo kakršna bo, potem je tu še ena lopa in pokrita terasa, nekaj grmov in par dreves. Jaz nisem pretiran botanik in mi je za travo in druge grme precej vseeno.
Pa tudi 2000 litrov vode hitro skopni, če 300m2 zalivaš vsak drugi dan. Verjetno bi rabil precej več zaloge. Za najboljši efekt moraš potem še vgraditi nek zalivalni sistem itd., ker drugače ti vseeno požge travo, ko te čez poletje 2 tedna ni, itd. 
Hvala za mnenje vseeno, sem razmišljal o tem, ampak to ni v planu.
Iskanje po temi