[csamo001]

Hm, hiša je potratna, to je dejstvo. Kaj in koliko pa lahko ugotovi samo z IR kamero
Energetska sanacija takšne hiše pa stane v nebo. Poleg tega sploh ni rečeno, da je izvedljiva. Izkopi so vedno vprašljivi, na Lopati se je lani zaradi tega hiša podrla.

Pred leti je prišel k meni kolega s termo kamero, po mojem je to zelo smiselno naredit. Pa za primerjavo pogledaš še recimo sosedovo energetsko sanirano bajto in vidiš kje so težave.

Ampak glede na to kar sem videl na linkih se tudi meni ne zdi smiselno iti v dodatno izolacijo. Bajta ima na vertikalah izolacijo po današnjih standardih. Na oknih se ob prehodu iz dvoslojnega termopana na trislojno zasteklitev tudi ne bi ne vem koliko prihranilo. Bajta pač ima neko arhitekturno specifiko z veliko zunanjimi površinami glede na uporabno kvadraturo in najbrž tudi toplotnimi mostovi. Rekel bi, da gre precej energije zaradi zimskega vrta, na pritličnem delu pa je tudi AB plošča potegnjena na prosto, kar je najbrž energetski samomor. Kot rečeno, termokamera, da se lokalizira šibke točke in potem morda razmislek, če je kak poseg ekonomsko upravičen.

Izračuni potencialnih prihrankov na drive-u so po mojem realistični.

Bajte je lepa, a žal kot kaže tudi potratna.

[remi]

Tvoj projekt je enačba z veliko neznankami:
 
x1.  Možnost zmanjšanja porabe
 
Za izboljšanje fasadne izolacije ni možnosti, pa niti ni tako zelo zanič, talne se tudi ne da dodati, menjava oken bi pomenila ogromen strošek (vseeno se pozanimaj pri @fery-ju, kaj se da narediti). Pri strešni izolaciji pa bi lahko z obvladljivimi stroški naredil zelo veliko.
 
Na načrtih je napisano, da imate tervol in letve skupaj 20 cm in na pritličnem delu objekta  tervol in letve in lesen opaž skupaj 20 cm. Koliko od tega so letve in koliko je dejanske izolacije? Tudi, če bi bilo vseh 20 cm, je to malo in l.2001 je bila prevodnost višja (0,045 W/mK ?). 
 
Izolacijo lahko namestiš znotraj. Spustiš strop, dodaš 30 cm najboljše izolacije, folijo in mavčne plošče ali opaž. Višine je videti dovolj. Ta ukrep  se mi zdi zelo smiseln, mogoče lahko dobiš celo subvencijo?
 
Ko bo nekoliko hladneje in v hiši dobro zakurjeno, si sposodi toplotno kamero in poglej, kje najbolj pušča. So okna glavni krivec ali je vsega po malem?
 
Tudi, če dosežeš 20%-30% znižanje izgub in povečaš udobje (greješ na 22°C), si spet na istem. To pomeni, da bo objekt na na dolgi rok ostal potraten in da je smiselno vložiti v ogrevalni sistem, ki bo čim večji delež energije pridobil iz okolja in čim manjšega iz energenta, ki ga je treba plačati.
 
S tem izhodiščem bi bila najbolj učinkovita TČ voda/voda, za njo zemlja/voda, potem zrak/voda in na koncu hibridna.
 
Pozanimaj se, ali so kakšne možnosti za voda/voda, ki je v primerjavi z zemlja/voda bolj sprejemljiva tako investicijsko kot glede invazivnosti na parceli. Vrtine za voda/voda se lahko naredi tudi na tlakovanem dovozu (če seveda tam spodaj je voda). Tudi vrtina za geosondo se lahko naredi na dovozu. Kaj pa zemeljski kolektor? Koliko parcele je na voljo? Ni nujno, da je v kosu. Dostopnost za bager?  
 
 
x2.  Priprava sanitarne vode
 
Delež za sanitarno vodo ocenjujem na osnovi septembrske porabe 250 kWh, kar znese okoli  3000kWh/leto in je za 3 člansko družino že kar veliko.
Izstopa visoka poraba v maju in juniju. Ste morda greli bazen in je to vsakoletno opravilo, ki ga je treba prišteti k deležu za sanitarno vodo. To je pri odločitvi za izbiro ogrevanja lahko pomembno.
Če ste takrat morali objekt še dogrevati, pa je tudi zanimiv podatek.
Kako velik je bojler (100l ?) Na kakšno temperaturo ogrevate vodo? Imate stalno vključeno cirkulacijo? So cevi za toplo vodo izolirane? Imate potrebe po pripravi večjih količin tople vode v kratkem časovnem obdobju (npr. velika kad, deževni tuši).
 
 
x3.  Temperatura dvižnega voda
 
Če v zgodbo vključiš toplotno črpalko, je pomembno, kakšne so temperature dvižnega voda. Če tvoja ogrevalna telesa niso ustrezno dimenzionirana za nizke T dvižnega voda, potem bo TČ delovala z nizkim COP-om in prihranek v primerjavi s plinom ne bo zelo velik. V prihajajoči ogrevalni sezoni izvedi hidravlično uravnovešenje sistema, odpri vse termostatske ventile in poskusi ugotoviti, kakšne najnižje T dvižnega voda so potrebne v odvisnosti od zunanje temperature in znižuj krivuljo do najnižje še sprejemljive pri 24/7 ogrevanju brez prekinitev.
 
Če ti zadostuje T dv. voda okoli 35°C do max. 40°C, potem bi pri voda/voda lahko iztržil COP blizu 5. Pri 25.000 kWh toplotne energije torej 5000 kWh električne.
Za sanitarno vodo pri porabi 3000kWh/leto in s COP 3.5, je treba dodati še 860 kWh.
Skupaj 600-700 €/leto ob večjem udobju ali cca. 500 € ob upoštevanju vaše trenutne porabe 21.000 kWh (cena elektrike 0.11-0.12€)
 
Za zrak/voda, lahko za ogrevanje v naj-najboljšem primeru pričakuješ COP 4 (bolj realen je 3.5), za sanitarno vodo pa 2.5 -> 900 €/leto. 

 
x5.  Fiksni stroški priključka na plin
 
Kolikšni so fiksni letni stroški priključka na plin, dimnikarja in servisa plinskega kotla?
Koliko električne energije dobiš za ta denar?
 

x6.  Štedilnik na plin
 
V primeru prehoda na ne-hibridno TČ, narobe hodi še štedilnik na plin, ki ga želiš obdržati. Plinska jeklenka ali indukcija ne prideta v poštev (smo imeli plin, sedaj imamo indukcijo in jo lahko samo priporočim)? Kolikšni so pavšalni mesečni stroški?
 
Pri hibridih TČ v akciji preveri, kaj je v ceni vsebovano in kakšna je kvaliteta. Pridobi konkretno ponudbo za izvedbo na ključ, pridobi dokumentacijo o izdelku (Imergas?) in kolikšna je subvencija za tvoj primer. 
 
Kako pri hibridni toplotni črpalki deluje regulacija? Sploh, če jo kupiš od distributerja plina, ne veš, koliko ji »dovolijo« delati in kako hitro pogoje delovanja razpoznajo kot neustrezne za TČ. Regulacija zna biti kar kompleksna zadeva, da ne preklaplja stalno iz enega v drug energent.
 
Pridobi si čim več dokumentacije od prodajalca (navodilo za montažo in navodilo za uporabo, diagrame moči, COP-e) in primerjaj s tem, kar boš ugotovil, da objekt potrebuje. Z nekaj truda boš sam prišel do ugotovitve, ali je hibrid prava stvar zate ali ne.
Kako se pri hibridu ogreva sanitarna voda? Pretočno s plinsko pečjo ali lahko tudi preko TČ in bojlerja?  
Podpira regulacija 2 ogrevalna kroga? Zalogovnik?
 
Doslej si opravil že veliko dela (odlično pripravil podatke o objektu, analiziral variante, zbiral ponudbe) in to je delo, ki ga ne bo nihče opravil namesto tebe. Niti za denar ne. 

Še veliko dela te čaka, ker, kot vidim, se ne boš kar "prepustil strokovnjakom".
 
Z menjavo ogrevalne naprave ni treba hiteti. Ste na toplem in imaš čas razmisliti, spoznati objekt in ogrevalni sistem.
 
Prioritetno se najprej loti izgub objekta. Toplotna kamera in preverjanje, kaj se da in če se da narediti in za koliko denarja.

Daj si vgraditi kalorimeter, da določiš, koliko objekt res potrebuje in kolikšen je izkoristek peči (mogoče potrebuješ samo novo plinsko peč ?).

Eksperimentiraj s T dvižnega voda, režimom ogrevanja 24/7 in beleži dnevno porabo in povprečno zunanjo dnevno temperaturo, da vidiš, kako močno TČ bi potreboval in s kakšnim COP-om (SCOP-om) lahko računaš.

[matija_w]

Pozdravljeni,

Imam podobno vprašanje. Smo v fazi gradnje hiše zunanje dim 13,5x 7,5m.
ker bo objekt ta teden pokrit je čas da najdem TČ.
V mislim imam zrak/voda. Ne iščem najboljše in najdražje zadeve iščem neko sredino oz. price/performance. Pa tudi ne želim na TČ narediti še ene diplome, je čist preveč napisanega o tem. Če bi bil kdo pripravljen delit nasvet, kaj je vgrajeval v zadnjem letu ter kakšne so okvirne cene bi bil zelo hvaležen.
hvala!

[sisekmisek]

Povedal nisi nič o bajti, zato bo tak tudi odgovor. Če imaš talno izbiraj med viessman serijo 200, Daikin althermo 3, morda toshibo, kjer so menda zunanje enote tihe. Med najcenejšimi je menda LG. Cena bo med 6000 in 9000 euru. Kerokoli od japoncev vzameš ne boš zajebal. Je pa viessmann serija 200 med boljšimi za talno.

[sassapo]

Daikin in Viessmann sta zagotovo najboljši napravi nižjega razreda. Do srednjega razreda je potem vsaj 3k€ cenovnega preskoka, če boš segel globje v žep.
Ker pa nisi praktično nič napisal o hiši, lokaciji, niti o željah ti pri izbiri ustrezne TČ ne moremo svetovati.
sisekmisek... Res me zanima kdo še danes kupi Toshibo? Notranja enota je tako grda, da se jo ustrašiš, Rusko krmilje iz prejšnega tisočletja, če gre kaj narobe pa v Sloveniji niti ni uradnega servisa, niti rezervnih delov.
Naprava danes tudi ne velja več za tiho, jo obe zgoraj krepko prešišata. Cena pa tudi ni tako nizka, da bi se jo zaradi tega izplačalo kupiti.

[sisekmisek]

....saj ne poznam zadeve dobro....bolj sem omenil, zato ker se je na forumu reklamirala nekajkrat kot med tišjimi. Morda za novogradnje in klima segment res najboljši price/performance Daikin in Viessman. Potrebno samo poudarit, da nista ti dve med najcenejšimi, tako da če želi možakar še bolj šparati so še druge opcije, ki pa sabo prinesejo tudi kak minus (glasnost zunanje enote, slabše/zastarelo krmilje, morda grd izgled zunanje enote, slabši izkoristki pri nižjih temperaturah)

[sassapo]

Nista, sta pa zagotovo najboljši napravi klima razreda.
Nekaj takšnega kot v avtomobilskem žargonu Golf, kateri velja za najboljši avto nižjega razreda

[pentax]

Ker je bila v sosednji temi nekaj govora o tem, kaj bi bila posledica, če se zgodi, da zmanjka štroma med defrostom pri tč.
Me zanima, kakšna je razlika v tem primeru, če je tč neka "klima" split ali pa monoblok? in da zmanjka štroma med defrostom, kaj se zgodi ponavadi? A imajo višjecenovne monoblok tč (kronoterm, Nibe...) kaj drugače rešeno okoli tega potencialnega problema?

[sassapo]

Inercija plina ni tolikšna, da bi lahko ob ustavljenem kompresorju voda v izmenjevalcu zamrznila.
V več kot 90% primerih se izmenjevalec poslovi zaradi pretoka. Je ta drastično prenizek, ali ga sploh ni.
Zanimivo, da je poleg same OČ, dostikrat kriv tudi zrak v sistemu. Iz tega razloga se OČ vedno montira na povratni vod.
Kakorkoli, stikalo pretoka reši vse situacije.
Redki so primeri ko izmenjevalec odnese zaradi nizkih zunanjih temperatur, ali pre - hladne vode v ogrevalnem sistemu.

[pentax]

Dobro vedeti  .