20.3.2014 ob 19:35
Imam nekaj vprašanj, ki se nanaša na na dražbi prodano stanovanjsko hišo. Sodišče je hišo prodajalo po prvi ceni 124.000 eur, nato po polovični ceni. Na tretji dražbi se je kot edini kupec prijavil prvi upnik, ki je tudi plačal cenitev ( bilo je več upnikov ). Na prodajnem naroku je odvetnik upnika najprej poskušal še znižati prodajno ceno 62000 eur, vendar sodišče tega ni dovolilo. Tako je bil sprejet sklep, da se opravi domik stanovanjske hiše upniku kot novemu lastniku. Upnik je sodišču priglasil na dolg 7400 eur še 58.000 eur obresti, tako, da bi naj celoten dolg celo znašal preko prodajne cene.
Posojilo od upnika je lastnik stanovanjske hiše vzel leta 1995 v znesku takratnih 21000 DEM. V pogodbi so bile navedene mesečne 4% obresti, kar je takrat zneslo okoli 800 eur mesečno. Dolžnik tega ni plačeval, zaradi tega je upnik po dveh letih dolg s cesijo odstopil zavarovalnici. Po ustnem dogovoru, brez kakšne pogodbe, je dolžnik začel odplačevati dolg zavarovalnici. Ko je plačal približno takratnih 400.000 sit, je dobil od upnika obvestilo, da cesija ne velja, ker zavarovalnica ni plačala celotnega dolga. Zaradi tega mora dolg vrniti njemu. V tem času je šla zavarovalnica v stečaj, tako da je dolžnik ostal tudi brez teh 400.000 sit. Na sodišče je vložil tožbo za ničnost pogodbe z upnikom zaradi oderuških obresti in zaradi plačila 400.000 sit zavarovalnici, vendar je tožbo izgubil.
Še pred dražbo bi naj šel upnik v stečaj, tako, da je sodišče kar nekaj časa iskalo, kdo upnika zastopa. Nato se je javil eden izmed odvetnikov z nekakšnim pooblastilom za zastopanje upnika in dražba je bila izvedena. Dolžnik je sodišče še pred dražbo obvestil, da je stanovanjska hiša v bistvu zgrajena na dveh parcelah. Po načrtu je na eni parceli, dejansko pa je vsaj kakšen meter hiše na parceli, ki je last drugega lastnika. Ta je tudi dovolil, da se hiša tako zgradi, saj bo ta parcela nekoč tudi pripadala lastniku stanovanjske hiše. Sodišče tega ni upoštevalo in je tako prodalo očitno tudi vsaj en meter sosednje parcele od drugega lastnika.
- zanima me, kakšna je ponovna možnost tožbe za ničnost pogodbe.
- kako lahko upnik nastopa na dražbi, če je v stečaju
- kakšne so možnosti za ničnost dražbe, če je stanovanjska hiša postavljena v naravi postavljena na dveh parcelah, v gradbenem dovoljenju pa samo na eni. Tudi po podatkih GURSA stoji na eni parceli. Stanovanjska hiša še ni bila vpisana v kataster, tako, da uradnega podatka, kako hiša stoji, ni.
- v Sklepu sodišča za dražbo je za tega upnika naveden dolg 7400 eur brez obračunanih obresti. Ali lahko upnik sedaj uveljavlja obresti.
Hvala za odgovor
Posojilo od upnika je lastnik stanovanjske hiše vzel leta 1995 v znesku takratnih 21000 DEM. V pogodbi so bile navedene mesečne 4% obresti, kar je takrat zneslo okoli 800 eur mesečno. Dolžnik tega ni plačeval, zaradi tega je upnik po dveh letih dolg s cesijo odstopil zavarovalnici. Po ustnem dogovoru, brez kakšne pogodbe, je dolžnik začel odplačevati dolg zavarovalnici. Ko je plačal približno takratnih 400.000 sit, je dobil od upnika obvestilo, da cesija ne velja, ker zavarovalnica ni plačala celotnega dolga. Zaradi tega mora dolg vrniti njemu. V tem času je šla zavarovalnica v stečaj, tako da je dolžnik ostal tudi brez teh 400.000 sit. Na sodišče je vložil tožbo za ničnost pogodbe z upnikom zaradi oderuških obresti in zaradi plačila 400.000 sit zavarovalnici, vendar je tožbo izgubil.
Še pred dražbo bi naj šel upnik v stečaj, tako, da je sodišče kar nekaj časa iskalo, kdo upnika zastopa. Nato se je javil eden izmed odvetnikov z nekakšnim pooblastilom za zastopanje upnika in dražba je bila izvedena. Dolžnik je sodišče še pred dražbo obvestil, da je stanovanjska hiša v bistvu zgrajena na dveh parcelah. Po načrtu je na eni parceli, dejansko pa je vsaj kakšen meter hiše na parceli, ki je last drugega lastnika. Ta je tudi dovolil, da se hiša tako zgradi, saj bo ta parcela nekoč tudi pripadala lastniku stanovanjske hiše. Sodišče tega ni upoštevalo in je tako prodalo očitno tudi vsaj en meter sosednje parcele od drugega lastnika.
- zanima me, kakšna je ponovna možnost tožbe za ničnost pogodbe.
- kako lahko upnik nastopa na dražbi, če je v stečaju
- kakšne so možnosti za ničnost dražbe, če je stanovanjska hiša postavljena v naravi postavljena na dveh parcelah, v gradbenem dovoljenju pa samo na eni. Tudi po podatkih GURSA stoji na eni parceli. Stanovanjska hiša še ni bila vpisana v kataster, tako, da uradnega podatka, kako hiša stoji, ni.
- v Sklepu sodišča za dražbo je za tega upnika naveden dolg 7400 eur brez obračunanih obresti. Ali lahko upnik sedaj uveljavlja obresti.
Hvala za odgovor
