[postaj]

V cca. 40 let stari hiši urejam stanovanje. Etaža je 1/3 nad terenom in 2/3 nad kletjo. Nad terenom mi je jasno, da pod estrihom (in toplotno izolacijo) postavim hidroizolacijo.

Bolj je problem nad kletjo. Klet je 1/2 v zemlji in je brez kakršne koli hidroizolacije (niti pod zidovi, niti zidovi proti terenu), zato je posledično zelo vlažna. Naslednja etaža ima pod zidovi večinoma hidroizolacijo, razen nekaterih nosilnih stebrov. Je pa ta hidroizolacija porezana takoj ob zidovih, tako da preklop praktično ni možen.

Zdaj me zanima ali je smiselno hidroizolirati ploščo nad kletjo (in če ja/ne, zakaj ja/ne)?

[Fantocci]

Najbolj smiselno bi bilo odkopat hišo, uredit hidroizolacijo (in TI) in drenažo.
Vse ostalo je flikanje na kratek rok.

[postaj]

To z odkopavanjem hiše mi je jasno, ampak trenutno me bolj zanima flikanje na kratek rok

Dodaten problem je, da nebi bilo treba hišo samo odkopat, ampak tudi spodkopat (tlorisa kleti in naslednje etaže nista ista). In potem pridemo do točke, ko se ugotovi, da je vse skupaj najbolje podreti in zgraditi znova - ampak to zdaj ni opcija.

[Žerjavar]

Nad terenom mi je jasno, da pod estrihom (in toplotno izolacijo) postavim hidroizolacijo.

To hidroizolacijo postaviš le, če je nevarnost, da ti zunanja voda (površinska ali talna) zalije tla. Treba jo je spojiti z HI pod zidom. Če te nevarnosti ni, le utrdi teren (tampon) in nanj daš toplotno izolacijo (stirodur), folijo parne zapore in estrih.

Del, kjer je podkleteno pa daš toplotno izolacijo (stirodur) na strop kleti. Pod estrih pa pride folija parne zapore in malenkost izolacije predvsem zaradi dušenja udarnega zvoka.

[postaj]

Hvala za odgovor.
Sicer zanimiva razlaga glede hidroizolacije nad terenom (ki se sicer ne sklada z večino opisov del, ki sem jih prebral ). Kaj pa kapilaren dvig vode iz tal? (da bi zunanja voda kaj dobesedno zalila sicer ni nobene variante) Če sklepam po tej logiki, potem je hidroizolacija še manj potrebna nad kletjo? (v kleti se opazi kapilaren dvig vode (soli) do višine največ 1.5m, večinoma manj)

Ali pa je to povezano z izbiro toplotne izolacije (stirodur/stiropor)? Zdaj sem sicer razmišljal o stiroporju, saj je razlika v ceni kar konkretna...

Toplotno izolacijo bi raje dajal v stanovanju pod estrih:
-da bo enaka višina na podkletenem in nasutem delu (nimam veselja razbijati nasutega dela saj sta tampon in podložni beton že položena)
-zaradi lažje napeljave instalacij
-ker nimam veselja ponovne obdelave stropa v kleti, saj je že končan
-ker nebi rad nižal stropa v kleti
-ker bi rad imel nižji strop v stanovanju (zdaj je 270cm) in nebi rad dodatno spuščal stropa


P.S. Zdaj sem še enkrat (bolje) prebral Žerjavarjeva navodila - ideja je polaganje stirodurja neposredno na tampon. No, kakorkoli že, na terenu sta že položena tampon in beton (brez HI)

[Žerjavar]

na terenu sta že položena tampon in beton (brez HI)

Na beton XPS, folijo pz in estrih. V ogrevanem prostoru je vedno viška zračne vlage, ki skuša priti v hladno področje, kjer je je bistveno manj. Nekaj je bo šlo tudi skozi tla, skozi pz in bo v spodnjem sloju izolacije kondenzirala. Če imaš pod izolacijo HI, ta kondenz nima kam odteči in stalno ostaja. Če je brez HI bo ta majhna količina vode (kondenz) pronicala skozi beton v zemljino. Tu je razlog za XPS, ki je manj občutljiv na vodo kot EPS. Iz finančnih razlogov je lahko tudi EPS, vendar ti nihče ne bo vedel napovedati, čez koliko let se bodo začele težave.

Ta pojav prodiranja zračne vlage in možnost kondenza je tudi razlog za toplotno izolacijo stropa kleti ne pa tal pritličja. Zračna vlaga bo pri prehodu iz pritličja skozi estrih, folijo pz, malenkost izolacije, betonsko ploščo in izolacijo prodirala v klet. kondenzirala pa ne bo, ker je količina majhna, v kleti pa zračna vlaga manj kot 99 %. Če je vsa izolacija nad betonsko ploščo, bodo razmere med izolacijo in AB ploščo enake, kot pod izolacijo proti zemljini, bo stalno kondenzu. Če daš na strop kleti EPS je manjši riziko, kot če bi ga dal pod estrih proti zemljini.

Imaš razumljive razloge, da nebi dal izolacije na strop kleti, ampak v tla pritličja. Ni posebno narobe. Priporočam pa dobro parno zaporo med estrihom in izolacijo.

Kapilarna vlaga je širjenje vode skozi ozke kanale poroznega (beton, opeka, malta, ...) materjala. Če med temeljem in zidom ni HI, se kapilarna vlaga širi po temelju in zidu navzgor. Iz tal po XPS se kapilarna vlaga ne širi (izredno počasi, malo).