[vuego]

Načelno gre. Pravico graditi se vpiše v ZK kot zaznamek na tvojo parcelo. Tega potem samoiniciativno ne gre odstraniti. Vprašanje pod kakim pogojem bi tudi samo sodišče dovolilo izbris plombe.

[r1966]

Hvala za odgovor! Skratka, če dobro razumem je zadeva legalno vprašljiva, sam pa bi si s tem očitno nakopal težave....

[jaki79]

Zadeva ni prav nič legalno vprašljiva in s tem bi si lahko kvečjemu nakopal zaslužek.

[r1966]

Kako lahko podkrepiš trditev, da zadeva ni pravno vprašljiva? Ali imaš kakšno izkušnjo s tem? BTW, soseda ne nameravam molzti, tako, da mi zaslužek ne predstavlja nobene motivacije.

[jaki79]

Seveda imam izkušnje. Kaj misliš, da govorim na pamet? Glede molzenja: potencialnega soseda boš najbolj izmolzel, za nekaj 10 tisočakov, če bo njegova parcela postala ničvredna, ker na njej ne bo mogel graditi - lažna plemenitost, ki se izraža v skrbi za molzenje, je tako precej prozorna fasada. Kakšen je potem tvoj (resničen) motiv?

Pravnih možnosti pa je kar nekaj: v pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice se lahko npr. dogovorita da sosed v enkratnem znesku plača odškodnino za stavbno pravico, ki naj bo nekoliko višja od vrednosti zemljišča, na katerem se ustanavlja stavbna pravica. Obenem se dogovorita, da se odškodnina za obdobje enega leta (v tem času bi moral sosed že pridobiti GD) deponira pri notarju. Po pridobljenem GD se pogodba o ustanovitvi stavbne pravice sporazumno razdre in sosed dobi vrnjeno odškodnino, vi pa svojo nepremičnino prosto bremen. V tem primeru sosed sicer tvega, da vi ne boste hoteli razdreti pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice, tako da bi nekoliko preplačal zemljo, na kateri je pridobil stavbno pravico - ampak kaj je to v primerjavi s tem, da postane njegova parcela neuporabna.
Druga možnost je, da se v pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice dogovorita za obročno plačilo odškodnine. Če bi te (zadosti visoke) obroke sosed prenehal plačevati (npr. po pridobljenem GD), se bi pogodba razvezala, stavbna pravica pa izbrisala.
Tretja možnost bi npr. lahko bila, da sosed pri notarju deponira ZK dovolilo o izbrisu stavbne pravice na podlagi pogodbe o prekinitvi stavbne pravice. Sočasno ustanovi hipoteko na svoji nepremičnini, s katero zavarujete vašo terjatev po izbrisu stavbne pravice.

Je to zate dovolj podkrepljeno?

[JanezNaGmajni]

Pozdravljeni
Oba z sosedom imata željo gradit na premajhni parceli.Združita parceli v novo enovito parcelo,postanita solastnika,vsak do višine vloženega fonda.Potem dobita dovoljenje za eno stavbo,in sicer dvojček,ki bo imel vsak svoj del stavbe na prej svoji parceli.Ko stavba stoji,pa se pridobi še po en priključek za infrastrukturo.Kasneje je možno narediti razdelitev in tako dobi vsak svoj del nazaj v last.

[r1966]

Jaki79 hvala za odgovor. Moje vprašanje se je v bistvu nanašalo na to, da ugotovim kje v zakonu je luknja, ki omogoča takšne manipulacije in kakšne so lahko posledice (verjetno se opisan manever lahko označi tudi kot goljufija?). Glede na to, da je na parceli na kateri bi začasno podelil stavbno pravico sosedu tudi moja nepremičnina, se ne bi želel izpostavljati kakršnimkoli tveganjem. Zanima me tudi, če bo po izbrisu stavbne pravice sosedov objekt še ostal legalen glede na to, da ne bo več izpolnjeval parametrov opredeljenih z GD.....sicer pa je to sosedovo tveganje....

[jaki79]

Bom postavil zadevo drugače:
recimo, da ima tvoj sosed ravno dovolj veliko parcelo (do m2 natančno) in recimo da bi pridobil GD ter zgradil hišo. 5 let po izgradnji hiše pa bi odparceliral ozek pas svojega zemljišča ter ga prodal občini za javno cesto. Njegova parcela bi tako postala manjša od tiste minimalno predpisane, ki je bila zahtevana pri izdaji GD. Ali smatraš, da je to goljufija in da to vpliva na legalnost objekta?

[r1966]

Smatram, da je primer s prodajo zemljišča za javno cesto neprimerljiv s predhodno opisanim.

[jaki79]

Zakaj že?
Kaj pa drug primer. Sosed umre in eden dedič dobi 10%,drugi pa 90%. Prvi dedič zahteva parcelacijo, zaradi česar bi prvotna parcela bila manjša od minimalne. Ali potem objekt ni več legalen?

Oz. če posplošim, ti praviš, da sosed če bi imel natanko tako veliko parcelo, kot jo zahteva prostorski predpis za pridobitev GD sploh ne sme v nobenem primeru oddeliti dela svoje parcele oz. povedano drugače ima prepoved razpolaganja z delom svojega zemljišča.

[r1966]

Imaš prav, ko govoriš o razpolaganju s svojo parcelo. Stavbna pravica pa se nanaša na tuje in ne na lastno zemljišče.

[jaki79]

Kaj ima pa to kakršnekoli veze?
Recimo, da se za izdajo GD zahteva parcela velikosti 400 m2. Nekdo, ki je lastnik 400 m2 velike parcele, lahko dobi GD in po tem po mili volji proda tisti del svoje parcele na katerem ne stoji stavba (btw tako kot se pridobi stavbna pravica, se pridobiva tudi lastninska pravica na nepremičnini, ne pa sama nepremičnina). Če pa ima v lasti 380 m2 in dobi na delu parcele v izmeri 20 m2 stavbno pravico, pa lahko ravno tako dobi GD, ne sme pa nikakor prodati ali se kako drugače odpovedati tej stavbni pravici. Ali to pravzaprav praviš? Če te prav razumem UE ne dela nobene razlike med stavbno pravico in lastninsko pravico pri pridobivanju GD, po pridobljenem GD pa po tvoje popolnoma drugače obravnava investitorja, ki je gradil zgolj na podlagi lastninske pravice od tistega, ki je gradil na podlagi stavbne pravice (pri prvi dovoli prodajo/odtujitev, pri drugi pa ni nikoli dovoljena odtujitev).
Če lahko pravico graditi izkazuješ tako z lastninsko kot tudi s stavbno pravico, kako je potem utemeljena takšna različna obravnava po izdaji GD?

[tecman]

Mi smo to naredili na enak način kot vaš sosed - premajhna parcela glede na FSI, kot tudi glede na min. velikost (290 m2 namesto 350 m2 zazidljivega, sicer pa okrog hektar nezazidljivega) in smo s sosedom sklenili stavbno pravico za 100 m2 za 99 let (lahko bi tudi za 1 leto, pa ne bi nihče kompliciral). Na upravni enoti je šlo brez problema skoz, na občini pa so nam sicer rekli, da naj jo po izdaji GD raje ne odpovedujemo, saj potem GD naj po njihovem ne bi bilo več veljavno (čeprav gradbena dovoljenja niso v njihovi pristojnosti). Po drugi strani pa pričakujejo, da jim bomo odstopili del zazidljivega zemljišča za cesto, in potem če bi upoštevali to njihovo tolmačenje, GD tudi ne bi bilo več veljavno, ker FSI zaradi okrog 30m2 manj ne bi več ustrezal, a tu so se naredili francoze in zgolj skomigali z rameni. Zato smo šli do nekega advokata, ki se ukvarja z zemljiškoknjižnim pravom po pravno mnenje in se je samo nasmehnil, da občinarji to pač tolmačijo po svoje, ker se s tem niti ne ukvarjajo in da ko je enkrat GD izdano, lahko pogodbo takoj odpovemo, če hočemo, saj je GD izdano za trenutno stanje, kaj pa se potem godi s parcelo, pa je naša stvar, lahko jo tudi razparceliramo in prodamo vse, le tisto 12x10, kjer hiša stoji ne. Je pa res tudi to, da če ima nekdo na tuji parceli stavbno pravico, je avtomatično stranka v postopku pri raznoraznih pravnih in, upravnih in drugih poslih s tisto parcelo. Torej če ne mislite v prihodnjem letu parcele prodajati ali kaj graditi, dajte sosedu stavbno pravico za 1 leto in to je to, pa bo volk sit in koza cela. Glede členov v zakonu pa Zakon o graditvi objektov pravi, da mora za gradnjo nekdo imeti lastninsko ali drugo stvarno pravico na parceli, da ima pravico graditi, torej je to zakonsko urejeno in ni neka luknja v zakonu.