PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri SCHIEDEL PRIKLOP

Wafl · 18.3.2021 ob 17:20

Pozdravljeni

Imam obstoječi starejši dimnik schiedel fi20cm. Izvajalec za vgradnjo kamina mi v ponudbi predvidenih del opisuje vrtanje priklopa v dimnik in priklop kamina na obstoječi dimnik.

Po obisku dimnikarja pa sem dobil informacije, katere se mi zdijo tudi fizikalno jasne... Ker dimnik delitira po vertikali, priklop ne bo dolgoročno ostal plinotesen... Nastale naj bi razpoke pri spajanju ravno zaradi delitacije...

Poznate kakšen način ali rešitev? Je praksa da se povrta priklop na dimnik? Ima kdo izkušnje s sanacijo dimnika kjer izvlečejo tuljave in vgradijo schiedel T kos?

Hvala

selko24 · (*Zadnja sprememba objave: 18.3.2021 ob 18:05 uporabnik selko24.)

Priklop na dimnik s šamotno tuljavo se naredi samo na en način in ta način je sledeč:

Najprej se kupi original nos za priključek. Nos je lahko pod kotom 90 stopinj ali 45 stopinj. Nos mora biti, kot je premer dimnika ali manjši.

Nos se lahko izdela tudi iz šamotne tuljave.

Nos se prisloni na cev in se zariše luknjo. Luknjo lahko odrežes s fleksom, kot zvezdo. Ali jo povrtaš okoli s svedrom, ali pa jo povrtaš s krono.

Če jo vrtaš s krono je potrebno paziti, da jo ne zagrabi, da potem ne uniči cev.
Pa tudi sredino je potrebno zadet, se je že zgodilo, da so jo falil. No tudi ta zadeva se da rešit.

Za leplenje se uporabi lepilo ognjeobstojno Schiedel v majhni posodici 1 kg.
Lepilo se meša v razmerju 1x voda - 6-7x lepilo v posodici. Zraven se doda tudi steklena voda. Priključek nosa in okoli izdelane luknje se obriše z mokro gobico.
To lepilo se prav tako uporabi pri izdelavi tovarniških priključkov.

Če se izdeluje v bivalnem prostoru se le ta zaščiti z zaveso in tla, ter se uporabi sesalec, da sproti odvaja prah.

Okoli priključka je vedno izolacija s trdo kameno volno. Suši se lepilo do 48 ur, ta čas se ne dreza priključek.

Pri priklopu inox ali jeklene črne dimne cevi, se vedno uporabi reducir, ki je za vsaj minimalno 0,5 cm manjši, kot je premer priključka. Vmesen prostor med priključkom se zatesni s stekleno ali keramično vrvico. Zatesni se lahko samo z 300 stopinjcem, ker je le ta elastičen, vendar temperatura dimnih plinov ne sme biti večja od 300 stopinj. Vsi ostali visoko temperaturno odporni "silikoni" pa niso elastični, zato tudi počijo.

Možne se tudi dvodelne cevi, ki se uporabijo, ko se v priključek priklopiš z manjšo cevjo, recimo priključek je fi 180mm, kamin pa ima izhod za dimne pline fi 150mm.

Mi sigurno naredimo na leto nekje 50 priključkov za vratca in za peč, ter smo pooblaščeni Schiedlovi monterji.

V 20 letih ni bilo niti ene reklamacije, da bi priključek počil ali enostavno spustil. Bolj problem so tam, ko že v osnovi ni bila izvedena pravilna montaža, predvsem zaradi neprimernih dilatacij ali večkratnih vžigov saj v dimniku.

Če želiš ti lahko dam kontakt našega monterja.

Bog ne daj, pa da ti zvrtajo luknjo in direktno znotraj vstavijo inox cev, obvezno mora bit nos priključka.

Prav tako v nove dimnike z isostatično keramiko debeline 7mm, odsvetujem vrtanje s krono, obvezno s kotno brusilko.

Wafl · 19.3.2021 ob 15:16

Z veseljem bom kontaktiral vašega monterja, zaradi osebnih podatkov mislim da mi kontakt pustite v zasebnem sporočilu. Sem nov tukaj... Tako da ne vem kaj se sme in kaj ne...

Me pa zanima še nekaj glede dimnika, če se morda spoznate tudi na te stvari...

Imam podatke da naj bi schiedel tuljava delitirala 2cm na 1m dolžine kjer se segreva na cca 250C v primeru kurjenja na drva...

Pomankljiva vgradnja brez možnosti delitiranja pomeni da tuljave popokajo... To mi je razumno če se kape ne zaključi z delitacijskim delom kjer tuljava lahko ''diha''

Vendar se razpoke pojavijo tudi v primeru dimniških ožarov...

Kakšne so lahko težave ob nadaljnem kurjenju na drva kljub razpokam?
Ali razpoke ob ponovnem dimniškem požaru predstavljajo požarno ogroženost objekta zaradi prehajanja visokih temperatur preko razpok?
Kakšna je praksa sanacije razpokanih tuljav?

Hvala za informacije

selko24 · (*Zadnja sprememba objave: 19.3.2021 ob 20:20 uporabnik selko24.)

Pri dilataciji dimne cevi pri temperaturi dimnih plinov je potrebno upoštevati tudi, da ta temperatura dimnih plinov z vsakim metrom tudi krepko pada.

To pomeni, da se najbolj širi na dimovodnem delu, ki je ponavadi povezan z inox enoslojno cevjo in je priključen na priključek od dimnika. To pomeni, da je ponavadi že pri vstopu v dimnik manjša temperatura, kot je pri izhodu dimnih plinov od peči.

Dimnik se vedno širi po aktivni višini, ki se meri od osi priključka pa do vrha dimnika.
Zadnja cev se končna minimalno 5 cm pod rozeto za normalne hišne dimnike.
Za zelo visoke dimnike, pa je potem že druga zgodba, so potrebne tudi vmesne dilatacije.

Recimo inox se širi veliko mnogo bolj kot klasični šamot, isostatična keramika se širi 3mm po tekočem metru aktivne višine v povprečju normalno visokega dimnika.
Je pa res, da večje, kot so temperature dimnih plinov, večja je dilatacija, ampak z vsakim metrom potem tudi pada. Dimovod, ki poteka iz peči na dimnik, deluje popolnoma za sebe, ločeno pa potem deluje samo dimnik.

Schiedel ima dve zaključne možnosti dilatacije, torej ena z zaključno dilatacijsko rozeto in druga s konusem. Konus omogoča, da se cevi dvignejo skupaj z njim navzgor. Konus ni fiksno pritrjen na krovno ploščo, ampak na zaključno cev.

Glede vžiga saj, pa velja tako, da do 90 minut mora dimnik zadržati temperatura nad 1000 stopinj. Po vžigu saj se lahko naredijo razpoke, ni pa nujno. Če razpoke niso velike ali močno vidne potem ni problema, drugače je potrebna sanacija.

Sanacija se lahko izvede z vstavljanjem inox dimnika z 2-3 cm manjšim premerom, kot je premer obstoječega dimnika. Obstoječi dimnik se pred sanacijo očisti.

Druga rešitev pa je izbijanje tuljav iz obstoječega dimnika. To je sicer kar zahtevna sanacija, ker je ponavadi potrebno dimnik na večih mestih odpreti. Težava je tam, ko imajo ljudje znotraj vse izdelano v nulo. Samo izbijanje tuljav, lahko traja tudi 2 dni.

Tudi inox dimnik po požaru, čez nekaj let postane porozen (luknjičast). Vsi dimniki, razen isostatične keramike so testirani za normalno delovanje delovne temperature do 600 stopinj. Obstaja Inox, ki prinese temperature do 1200 stopinj, vendar je toliko drag, da ga proizvajalci neuporabljajo, kot dimniški sistem.

Tudi isostatična keramika zdrži temperature nad 1000 stopinj. Vendar ima eno pomankljivost, da je hitro lomljiva, zato je potrebno pred montažo biti previden, da se le ta ne poškoduje. Največ napak je tako ali tako pri sami montaži in neprimerni dilataciji.

Glede točnih dilatacij pa se obrnite na Schiedel na gospoda Sandija Plaskana. Jaz pa Vam bom v zasebno sporočilo posredoval telefonsko monterja.

Dodati še moram to, da pri rednem čiščenju dimnika in vzdrževanju. Ter pri pravilnem izgorevanju, ter višini dimnika nad streho, ne bo prišlo do vžiga saj kar tako.

Dimnik mora biti redno in pravilno očiščen, ter mora imeti pravilne odmike od gorljivih delov. Ti odmiki so pri zidanih dimnikih Schiedel 5 cm, pri Inox dimnikih pa najmanj 7,5 cm, seveda za normalne premere dimnikov. Večji premeri dimnikov nad 350mm fi zahtevajo, večje odmike.

Če je Schiedlov dimnik, torej dimni betonski plašč dodatno obzidan z opeko debeline 12 cm, ni potrebnega odmika. Prav tako ni potrebnega odmika dimnika (plašč,izolacija s kameno volno in tuljava) pri kurilnih napravah, ki delujejo pod 200 stopinj, torej v kondenzatu. Se pa vseeno priporoča narediti odmik, saj se lahko nekdo kasneje priklopi gor s trdim gorivom.

Peletni kotli in kondenzacijske peči torej ne potrebujejo odmika.

Prav tako odmik velja predvsem za tramove, špirovce, strešne letve, lesene stene in lesene prehode skozi etažo, torej za večje površine ploskve.

Ne velja pa za stiropor v estrihu, dilatacijski trak, zaključne letve, fasadne mrežice, talne obloge itn...

Še večji odmiki pa so pri enoslojnem prehodu dimnika skozi lesene stene, tam so zato namenjeni, recimo Ignis Protect.

mamiAnita · 17.7.2023 ob 19:45

Pozdravljeni.
Če si lahko sposodim malo tole temo.... Na obstoječi dimnik Schidel ( fi 130) , bi radi priključili kaminsko peč (fi 150 ), sedaj so ob "vrtanju" zlomili eno od tuljav, ki se je posedla, ostalo še stoji na mestu.

Priklop bi bil v 1. nad., končna višina dimnika je še skoraj 2 nad.višje
Kaj lahko naredimo? Delna ali popolna sanacija? Kaj tretjega?
Vem, da bo razbijanje v vsakem primeru Sad

, ampak vseeno - kaj priporočate. Cenovno so mi sedaj navili ceno, čeprav so delavci nepravilno vrtali (vsaj po povedanem in videnem).

Je pa na začetku te zgodbe dimnikar temeljito pregledal celoten dimnik in dal tudi žegen za priklop.

In ne sprašujte me zakaj je dimnik fi 130, ker ne vem- hiša je bila zidana v 80-tih, takrat je bil gor priklopljen gašperček (najbrž zato) sedaj že nekaj 10 let ni obratoval. Ne vem niti kako točno je sestavljen.

plonx · 28.2.2025 ob 09:54

Ali kdo ve, čemu je namenjena ta rešetka na dnu dimnika?
Je nujno potrebna rešetka ali se lahko to zapre?

PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri SCHIEDEL PRIKLOP

Iskanje po temi

Zadnje novice