Obcina Ljubljana. V OPN MOL ID [1] pise v 7. tocki 3. clena, da je:
Citat:7. Bruto tlorisna površina (BTP) je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod
njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836; izračun BTP vključuje
površine pod točkama a) in b) v točki 5.1.3.1 navedenega standarda (pri čemer se
upošteva BTP vseh etaž s svetlo višino nad 2,20 m).
Standard SIST ISO 9836 iz leta 2011 [2] pravi:
Citat:5.1.3 Bruto tlorisna površina
5.1.3.1 Bruto tlorisna površina stavbe je celotna površina vseh etaž stavbe. Etaže so lahko
nadstropja, ki so v celoti ali delno pod terenom, nadstropja nad terenom, podstrešja, terase, strešne
terase, površine tehničnih in skladiščnih prostorov (glej sliko 1).
Razlikovati je treba med:
a) tlorisnimi površinami, ki so z vseh strani zaprte do polne višine in v celoti pokrite;
b) tlorisnimi površinami, ki niso zaprte z vseh strani do polne višine, so pa pokrite, tako kot npr. lože;
c) tlorisnimi površinami, ki so obdane z elementi, kot so npr. parapeti, venci, ograje, in niso pokrite,
tako kot odprti balkoni.
5.1.3.2 Bruto tlorisna površina vsake etaže se izračuna iz zunanjih dimenzij obodnih elementov,
izmerjenih v nivoju tal etaže. Ometi, fasadne obloge in parapeti so všteti.
Utori in štrline, narejeni iz konstrukcijskih ali estetskih razlogov, in spremembe profila po višini niso
vključeni, če ne spreminjajo neto tlorisne površine (5.1.5). Zazidane tlorisne površine, ki niso zaprte ali
so delno zaprte in nimajo navpičnih elementov, npr. površine v skladu s 5.1.3.1.b), se računajo do
navpične projekcije zunanjega roba krova.
Neto tlorisna površina se ne ugotavlja za naslednje (glej 5.1.5.4):
– prazne prostore med zemljiščem in spodnjo stranjo stavbe, npr. vzdrževalne rove;
– prostor znotraj prezračevalnih streh;
– strehe, po katerih se hodi samo med vzdrževanjem.
5.1.3.3 Bruto tlorisna površina se računa za vsako etažo posebej. Tudi površine, na katerih se višina
etaže v enem talnem nivoju spreminja (npr. velike dvorane, avditoriji), se izračunajo posebej.
5.1.3.4 Če se tlorisne površine seštevajo, morajo biti razmerja med različnimi površinami (po 5.1.3)
razpoznavna, tako da jih je mogoče ovrednotiti, primerjati in ločeno izračunati prostornine.
5.1.3.5 Bruto tlorisna površina je sestavljena iz neto tlorisne površine (5.1.5) in površine, ki jo
zavzema konstrukcija (glej 5.1.6). To je prikazano na diagramu (glej slika 2).
Sicer je bil leta 2018 sprejet nov SIST ISO 9836, ampak upam in ne verjamem, da se je ta del bistveno spremenil.
Ce nadaljujem analizo odloka kaj je etaza, ki je definirana pod 18. tocko 3. clena OPN MOL ID:
Citat:18. Etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se za etažo štejejo tudi pritličje
(P), medetaža (Me), izkoriščeno podstrešje (Po), mansarda (M) ali terasna etaža (T).
Klet kot etaža ni posebej označena, ker je v skladu s pogoji tega odloka gradnja kleti
dopustna pri vseh zahtevnih in manj zahtevnih objektih.
Garaza tu ni opredeljena. Ampak, je opredeljena v 26. tocki 3. clena OPN MOL ID:
Citat:26. Garaža kot nezahtevni objekt je enoetažna pritlična stavba, namenjena shranjevanju
osebnih motornih vozil, z BTP največ 50,00 m2
in višino do 3,50 m, merjeno od najnižje
točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom.
Torej, garaza je etaza, je pritlicje in je stavba, kar bi lahko klasificirali pod 18. tocko 3. clena kot pritlicje in tudi po standardu SIST ISO 9836 pod pritlicje, kar pomeni da se lahko steje v BTP. Je moja interpretacija pravilna? Ali je lahko problem, ker garaza v nasem primeru ni del stavbe, ampak je samostojen objekt?
[1]
https://www.ljubljana.si/assets/OPN-MOL/...-NPB20.pdf
[2]
https://cdn.standards.iteh.ai/samples/52...6-2011.pdf
Isti problem imamo s podstresjem. V delu hise je podstresje, ki ni mansarda, noben ne biva v njem, ni izdelano (vidi se kritina in lesena konstrukcija) ter ni urejenga dostopa, razen iz zunanje strani z lestvijo. MOL pravi, da se podstresje ne more steti v BTP. Mi sicer podstresje uporabljamo za shranjevanje krame, z zunanjim dostopom preko lestve.
Po 18. tocki 3. clena OPN MOL ID, je etaza tudi izkorisceno podstresje, ki pa je definirano v 34. tocki 3. clena OPN MOL ID kot:
Citat:34. Izkoriščeno podstrešje (Po) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad pritličjem
ali zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho. Kolenčni zid je visok
največ 1,60 m.
Predpostavimo, da nase podstresje ustreza tem kriterijem, torej bi se podstresje lahko tudi stel v BTP?
(nisem bral celega odloka, ce je slucajno kje kaksna izjema definirana)
Isti problem imamo s podstresjem. V delu hise je podstresje, ki ni mansarda, noben ne biva v njem, ni izdelano (vidi se kritina in lesena konstrukcija) ter ni urejenga dostopa, razen iz zunanje strani z lestvijo. MOL pravi, da se podstresje ne more steti v BTP. Mi sicer podstresje uporabljamo za shranjevanje krame, z zunanjim dostopom preko lestve.
Ampak po 18. tocki 3. clena OPN MOL ID, je etaza tudi izkorisceno podstresje, ki pa je definirano v 34. tocki 3. clena OPN MOL ID kot:
Citat:34. Izkoriščeno podstrešje (Po) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad pritličjem
ali zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho. Kolenčni zid je visok
največ 1,60 m.
Predpostavimo, da nase podstresje ustreza tem kriterijem, torej bi se podstresje lahko tudi stel v BTP?
(nisem bral celega odloka, ce je slucajno kje kaksna izjema definirana)
Pa zato ker ostale objekte ne plačaš v komunalnem...
