[first1]

Torej malo sem razmišljal,  naj imam čez zimo v izolirani mansardi (90m2, 15cm fasada, 25cm streha), ki ni v uporabi prižgane radiatorje ali ne. V pritličju bo prav tako vseh 90m2 ogrevanih z radiatorji.

Čeprav mansardni prostori ne bojo čez zimo v uporabi, so znotraj izolacijskega ovoja hiše in jasno je, da toplota iz ogrevanih prostorov prehaja v neogrevane. Če imam vse ventile na radiatorjih vedno odprte, imam 2x večjo efektivno površino radiatorjev in posledično rabim nižjo temperaturo vode, kar naj bi TČ izboljšalo COP. Je pa res, da so izgube dosti večje, če je v mansardi ~20 stopinj namesto ~10, verjetno več kot je boljši COP zaradi nižje temperature ogrevalne vode.

Je sploh smiselno imeti termostatske glave na radiatorjih pri ogrevanju s TČ, razen mogoče v spalnici, kjer želiš par stopinj nižjo temperaturo?

[BojanF]

Če je temperatura v neogrevani mansardi res samo 10°C namesto 20°C v ogrevani, potem bodo izgube mansarde pozimi razpolovljene (če za povprečno zunanjo temperaturo vzamemo 0°C). V tipični hiši etažnosti P+M bodo toplotne izgube mansarde cca. polovica toplotnih izgub celotne hiše. Če mansarde ne ogrevamo, potem ob zgornjih predpostavkah zmanjšamo potrebno ogrevalno moč za četrtino, vendar moramo to moč dovesti skozi pol manj radiatorjev. Kaj to pomeni za temperaturo vode in posledično CoP, pa nimam dovolj podatkov, da bi izračunal.

Pri nas doma smo, ko smo se greli še na kurilno olje, izklapljali ogrevanje v prostorih, ki dalj časa niso bili v uporabi, sedaj ko smo na TČ tega ne počnemo več.

Ob tem bi omenil, da so ohlajeni prostori znotraj parnega ovoja stavbe lahko problematični z vidika vlage, saj tam relativna vlažnost naraste. Iz tega vidika je smotrno ogrevati celotno stavbo, četudi je poraba malo večja.

[csamo001]

Zgoraj ne ogrevaš, posledično bodo spodaj nekaj večje "izgube", ker se bo posredno ogreval zgornji štok. Efektivna površina radiatorjev v spodnjem štoku pa ostaja nespremenjena. Najbrž bo potrebna malenkost višja temperatura vtoka, da se bo spodaj ohranjala enaka temperatura kot prejšnjo zimo, ampak dvomim, da bo kakšna omembe vredna razlika. In v bajti z dobro izoliranim zunanjim ovojem (ter slabo izlirano vmesno ploščo med sponjo in zgornjo etažo) nikdar ne bo zgoraj samo 10 stopinj, četudi so vsa ogrevalna telesa priprta. Moja ocena bi bla, da bo poraba ob zaprtih radiatorjih v zgornjem nadstropju nižja. Koliko, pa si ne bi upal ocenit. Probat, pa videt.

Nujno pa je treba zagotoviti popoln pretok v spodnjih radiatorjih. Pretok je namreč ključen za življenjsko dobo in izkoristek TČ. In če se že zgoraj zapirajo, potem naj vsaj spodaj ne pade komu na pamet, da bi kaj zapiral.

[sašo65]

če je spodaj 22c mora bit zgoraj, kjer ni nobenga 19c ...temu rečemo ne ogrevanje, ampak temperiranje..Sam imam 19c v spalnicah mansarde, ki se posredno ogrevajo od sosednjih prostorov....pri -5 pa dam radiatorje tudi v spalnicah na 2

[first1]

"če je spodaj 22c mora bit zgoraj, kjer ni nobenga 19c ."
Super, potem sploh ne rabim radiatorjev zgoraj, ko bodo 3 ljudje bivali v mansardi, bo notranjih dobitkov od plazme tvja, kuhanja, ljudi in luči dovolj za 21 stopinj.

[bozgom]

Torej malo sem razmišljal,  naj imam čez zimo v izolirani mansardi (90m2, 15cm fasada, 25cm streha), ki ni v uporabi prižgane radiatorje ali ne. V pritličju bo prav tako vseh 90m2 ogrevanih z radiatorji.

Čeprav mansardni prostori ne bojo čez zimo v uporabi, so znotraj izolacijskega ovoja hiše in jasno je, da toplota iz ogrevanih prostorov prehaja v neogrevane. Če imam vse ventile na radiatorjih vedno odprte, imam 2x večjo efektivno površino radiatorjev in posledično rabim nižjo temperaturo vode, kar naj bi TČ izboljšalo COP. Je pa res, da so izgube dosti večje, če je v mansardi ~20 stopinj namesto ~10, verjetno več kot je boljši COP zaradi nižje temperature ogrevalne vode.

Je sploh smiselno imeti termostatske glave na radiatorjih pri ogrevanju s TČ, razen mogoče v spalnici, kjer želiš par stopinj nižjo temperaturo?

Radiatorje prodajajo v nekih standardnih dimenzijah, katere definirajo njihovo moč. Prostori, pribitki, izgube, toplotni mostovi... pač niso standardni zato je nemogoče v vseh prostorih takšen radiator, da bo pri neki temperaturi vtoka v vseh želena temperatura. V praksi je tako, da če je v enem prostoru ravno prav, je v drugih ali prevroče ali prehladno. 
Sam imam "najmanjši" radiator ravno v dnevni sobi (pač vrata na teraso, prostor pod oknom), zato imam tam termostatski ventil na max. in s temperaturo DV poskrbim, da je tam tudi ženi dovolj toplo. V ostalih prostorih pa s termostatskimi ventili nastavim takšno temp. kot jo želim. Termostatski ventili tudi pripirajo pretoke, ko se pribitki povečajo (npr. v kuhinji, ko se kuha, v sobah, ko posije sonce skozi okno...) in na ta način manjšajo skupno porabo TČ. Seveda pa imam sam 300 l zalogovnik in me ni strah, da bi bil pretok skozi TČ prenizek.
Glede mansarde pa- ogrevala se ti bo skozi strop pritličja. Sam bi nastavil termostatske ventile na toliko, kot bi se prostori ogrevali iz pritličja. Če imaš spodaj npr. 22°C potem bi termostatske glave nastavil na nekje 16...17°C.

[sašo65]

"če je spodaj 22c mora bit zgoraj, kjer ni nobenga 19c ."
Super, potem sploh ne rabim radiatorjev zgoraj, ko bodo 3 ljudje bivali v  mansardi, bo notranjih dobitkov od plazme tvja, kuhanja, ljudi in luči dovolj za 21 stopinj.

ne delaj se neumnega, napisal si v prvem postu  da je mansarda prazna, zdej pa kr naenkrat da bodo 3 ljudje bivali notri.....

[first1]

Saško, če to zimo mansarda ne bo v uporabi, še ne pomeni da ne bo naslednjih 20-30 let. So plani taki, zato je tudi bila izgrajena letos.