PodSvojoStreho.net Nepremičnine Nakup, prodaja in pravna vprašanja Je to upravičena služnost?

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#1
Parcela sredi vasi nima direktnega dostopa z javne poti. Ima pa dva dostopa čez sosednje parcele, vsakega na eni strani parcele (dostop št. 1 in dostop št. 2). Ti dostopi so v uporabi že več kot 30 let. Dostop št. 1 ima vpisano brezplačno služnostno pravico na sosedovi (sosed A) parceli. Dostop št. 2 pa nima vpisane nobene služnosti na sosednji parceli (sosed B).
Vprašanje: ali lahko sosed (sosed B), lastnik parcele, po kateri poteka dostop št. 2, kakorkoli osporava ta dostop? Razlog: parcela sredi vasi že ima dostop št.1, ki je "opremljen" tudi z brezplačno služnostjo na sosedovi (sosed A) parceli, zakaj bi zatorej morala parcela sredi vasi dobiti še dostop št. 2 (sosed B)?
#2
Mama je imela podoben primer in je drugi dostop bil zavrnjen na tožbi, ker je parcela že imela dostop.

Dejstvo, da se je drugi dostop uporabljal že vrsto let, ni pomagalo.
#3
@mojster666: Zavisi. Če se je dostop 2 zaznavno uporabljal in če se v zadnjih 20 letih ni menjalo lastništvo na parceli na kateri leži ta dostop, potem po mojem mnenju B vsekakor ne more osporavati dostopa po tej poti.
#4
Oba dostopa sta se uporabljala pogosto, skoraj vsakodnevno.
Na parceli soseda B, se je lastništvo spremenilo pred manj kot 20 leti. In verjetno se bo še spreminjalo.
#5
Potem pa menim, da bi lahko sosed B preprečil uporabo dostopa 2.
#6
Prosim, če malo več opišeš to številko: 20 let.
A je to kje v zakonih zapisano, ali je to nekakšna meja, ki ki se je držijo sodišča, ko odločajo o podobnih primerih?
Verjetno bolj ta prvo? Drugače bi bilo, kot smo včasih rekli, slobodno sudačko uverenje.
#7
a si ti sosed B ? Zakaj pa rabi dva dostopa?, ker se mu ne da naredit ovinka.
Če bi uporabljal samo dostop B zadnjih 20 let bi bil ta tisti prvi dostop, ker pa je enako uporabljal oba bo tisti prvi verjetno ta, ki je vpisan v zk.
#8
@mojster666: tako je, gre za sklepanje na podlagi zakonskega pogoja 20 letne dobe za priposestvovanje.
#9
Citat:Parcela sredi vasi nima direktnega dostopa z javne poti. Ima pa dva dostopa čez sosednje parcele, vsakega na eni strani parcele (dostop št. 1 in dostop št. 2). Ti dostopi so v uporabi že več kot 30 let. Dostop št. 1 ima vpisano brezplačno služnostno pravico na sosedovi (sosed A) parceli. Dostop št. 2 pa nima vpisane nobene služnosti na sosednji parceli (sosed B).
Vprašanje: ali lahko sosed (sosed B), lastnik parcele, po kateri poteka dostop št. 2, kakorkoli osporava ta dostop? Razlog: parcela sredi vasi že ima dostop št.1, ki je "opremljen" tudi z brezplačno služnostjo na sosedovi (sosed A) parceli, zakaj bi zatorej morala parcela sredi vasi dobiti še dostop št. 2 (sosed B)?
Misliš preprečuje?

Citat:Prosim, če malo več opišeš to številko: 20 let.
A je to kje v zakonih zapisano, ali je to nekakšna meja, ki ki se je držijo sodišča, ko odločajo o podobnih primerih?
Verjetno bolj ta prvo? Drugače bi bilo, kot smo včasih rekli, slobodno sudačko uverenje.
Mislim, brez komentarja, lahko vsaj prevod še za nas Slovence?
#10
če 30 let ni nobenega to motilo in ni nihče nobenega sodno preganjal, on pa je dostop 2 uporabljal v dobri veri si je najbrž tudi dostop 2 priposestvoval.
#11
jaki79 Napisal:@mojster666: tako je, gre za sklepanje na podlagi zakonskega pogoja 20 letne dobe za priposestvovanje.
Ok. Nekako je razumljivo.
Ampak kako se to konkretno šteje? 20 let pod enim lastnikom?
V tem konkretnem primeru je sedanji lastnik na tej parceli manj kot 20 let. Lastnik pred njim pa je bil na tej parceli ohoho let, sigurno 50 ali več. Ali se šteje, da je sosed priposestvoval služnost že takrat?
#12
Ne, ker ne gre za to, da služnostni upravičenec ne bi priposestvoval služnosti, ampak da zaradi neaktivnosti služnostnega upravičenca ne more trpeti zaupanje v zemljiško knjigo in to na škodo novega lastnika. Slednji je pri pridobitvi lastninske pravice zaupal v zemljiško knjigo. Služnostni upravičenec bi v tem času lahko vpisal svojo služnostno pravico v ZK, pa je ni.

Priposestvovanje kaznuje neaktivne lastnike, ne more pa valjda sočasno tudi nagrajevati neaktivne služnostne upravičence.
Iskanje po temi