[M-XXXX]

Pozdravljeni,

počasi sem prišel do faze izdelave lesene fasade v zidanici, oziroma če smo točni: do faze načrtovanja lesene fasade.

Lesena fasada je planirana zgolj v zgornjem nadstropju (tam kjer pride kolenčni zid, spodaj bo klasična) in bo visoka nekje 1.8m na straneh, v špici pa cca 3.5m. Vsega skupaj je ranga 50m2. Glede na to, da bo streha nekje 70 cm čez omenjeno fasado, pretirane vlage od dežja ne pričakujem, oziroma zna biti mokra zgolj takrat, ko dež pada res zelo postrani.

Za izgled se še nisem odločil imam pa nekaj možnosti v glavi, brune so najmanj verjetne:
-brune
-deske položene pod kotom ena na drugo (primer soforumaša: <!-- l --><a class="postlink-local" href="http://www.podsvojostreho.net/forum/download/file.php?id=17598&mode=view">download/file.php?id=17598&mode=view</a><!-- l --> )
-romb deske z razmakom

Naprej vprašanje glede pravilne izvedbe zaporedja (od stene navzven): Je to pravilno?
-stena
-izolacija
-parapropustna folija
-zračni most (cca 2 cm)
-lesena obloga

Potem pa par tehničnih vprašanj:
-kako je najlažje pritrditi vertikalne distančnike na steno? V mislih sem imel kovinske kotnike, katere privijačim v steno, ali je kakšna boljša varijanta?
-posivenje ali celo počrnitev mi je milo rečena nagravžna, tako da bo barvanje lesa obvezno in mi ob enem ne predstavlja težave. V primeru macesna je potem najbrž najboljša izbira olje, v primeru smreke pa neka prekrivna barva (plan je imeti svetlejše odtenke).

Sem še kaj pomembnega pozabil? Kakšen nasvet, kakšen detajl na katerega naj bom pozoren, kaj čisto tretjega?

[Energetik81]

Morda ta detajl, da mora biti zračni sloj res dobro narejen in vertikalno prehoden, spodaj z vstopom in zgoraj izstopom zraka. Pri slabi prezračenosti bi bila možnost kondenza na lesu pozimi.

[kefig11]

nisi povedal, kako debela bo izolacija.
če bo vsaj 10cm, potem ti priporočam, da na steno direkt priviješ 5x7 cm kose lesa (recimo 20cm dolge) z 160mm vijakom. priviješ jih vsakih 80cm vertikalno in horizontalno. nanje nato privijačiš konstrukcijo (2 močna vijaka v vsak kos). v življenju še nisem uporabil enega kotnika in je vse rešljivo z lesom, pa še poceni in enostavno je. s kotniki po mojem težje loviš ravnino. opazil boš namreč, da stena hiše ni tako ravna, kot bi pričakoval. vedi pa, da je takšna fasada zelo težka in moraš uporabljati močne šraufe, da ti ob potresu fasada dol ne pade.

glede izbire materiala nisem pristaš romba, saj se v špranjah nabira umazanija (pajčevina ipd.), ki jo težko kvalitetno očistiš. pa tudi mrčeš in ose se ti hitro zaredijo spodaj.
sibirski macesen lahko takisto barvaš z lazuro, če ti sivenje ne odgovarja in če ne želiš vsako leto oljiti (tisti napušč pri nevihti nič ne pomaga in vsako olje hitro spere).
če se odločiš za lazuro, ga moraš prebarvati globinsko z lazuro brez filma (recimo belton, sikkens hls), nato pa še z tankoslojno lazuro (beltop, belinka exterier, sikkens novatech itd, ).
jaz sem pri sebi prejšnij mesec na sibirca zelo na tanko namazal s kombinacijo sikkens hls & novatech (ker se od vseh lazur najmanj sveti), zadnjo stran pa s silvanolin impregnacijo. za izolacijo sem pa dal 15cm zimicell pod 16mm lesnevlaknenke pfleiderrer mdf (podobno kot agepan). na ta način dosežeš bistveno večjo zrakotesnost stavbe ter z izolacijo zapolniš vsako najmanjšo režo. lahko pa daš tudi tervol, cenovno boš profitiral zgolj, če boš sam polagal izolacijo.
pa še to, pri vijačenju desk ne šparaj pri ceni vijakov. če boš dal manj ko 14 centov za 50mm vijak, je sumljivo poceni.

[M-XXXX]

Morda ta detajl, da mora biti zračni sloj res dobro narejen in vertikalno prehoden, spodaj z vstopom in zgoraj izstopom zraka. Pri slabi prezračenosti bi bila možnost kondenza na lesu pozimi.

Tako, tega se zavedam in zadeva bo narejena tako kot mora biti.
Imam pa ravno tudi glede tega še nekaj vprašanj: a lahko naredim (oziroma povežem) fasadni zračni kanal z zračnim kanalom pod deskami na strehi (na strehi imam 2 zračna kanala (pod in nad deskami) ali moram zadeve "ločiti"? Ker na daljših stranicah kanal od fasade enostavno nadaljujem na streho?

Za izolacijo bi ponucal 10cm stiropor, katerega že imam (lepljen na steno).

Ti priporočam, da na steno direkt priviješ 5x7 cm kose lesa (recimo 20cm dolge) z 160mm vijakom. priviješ jih vsakih 80cm vertikalno in horizontalno. nanje nato privijačiš konstrukcijo (2 močna vijaka v vsak kos).

Moja ideja je bila pa malo drugačna: da za celotno višine lesene fasade našraufam na steno v enem kosu distančnik, kateri bo ob enem nosil celo fasado in skrbel za višino. S tem distančnikom tudi zelo enostavno lovim linije (najprej postavim in v linije spravim zunanja dva (čisto levega in desnega na steni) in potem z vrvico postavim še ostale navpične po celi stranici in s tem bi načelno moral dobiti pravo ravnino (in jih z primernimi distančniki oddaljujem od stene za res pravo ravnino. Ali razmišljam napačno?

glede izbire materiala nisem pristaš romba, saj se v špranjah nabira umazanija (pajčevina ipd.), ki jo težko kvalitetno očistiš. pa tudi mrčeš in ose se ti hitro zaredijo spodaj.

Hvala za pomislek, na to sploh nisem pomislil!

[ttomi73]

Zelo zanimivo in praktično. Tema zamrla?

[KeCko]

Razen to, da eps ni ustrezen za prezračevane fasade.

[Silvaprodukt]

Pozdravljeni, radi bi se vključili v to diskusijo o primernem izboru vrste in zaščite lesa.

Najprej bi radi poudarili, da pri zaščiti lesa, namenjenega uporabi na prostem, ločimo osnovno in površinsko zaščito. Podobno kot pri železu moramo tudi pri lesu najprej izvesti kakovostno osnovno zaščito, ki jo izvedemo le enkrat in je ključna za zagotavljanje primerne življenjske dobe, površinsko zaščito pa le, če želimo les obarvati ali preprečiti njegovo sivenje in smo pripravljeni nanose po nekaj letih znova obnavljati.

Izkušnje kažejo, da pri načrtovanju pogosto preveč razmišljamo o umestitvi, oblikah in barvni usklajenosti izdelka oz. objekta, premalo pa se poglobimo v detajle in lastnosti izbranih materialov ter s tem povezano funkcionalnost objekta skozi daljše časovno obdobje. Tudi naročniki vse preradi in prepogosto izbiramo izdelke in objekte na podlagi renderjev oz. fotografij objektov na dan vselitve. Torej takrat, ko je les običajno v stanju in v barvah, za katere iz izkušenj vemo, da brez pogostega in dragega obnavljanja ne bodo trajali.

Ker se les kljub vsem njegovim prednostim ne bo nikoli obnašal kot plastika, kovina ali kamen, se moramo naučiti sprejemati tudi tiste lastnosti lesa, ki so iz perspektive uporabnika manj ugodne. Pri njegovi uporabi na prostem moramo predvsem poskrbeti, da bo njegova funkcionalna življenjska doba primerno dolga, pri čemer imamo na razpolago dve možnosti:

1. Izvedemo kakovostno osnovno zaščito (s pripravkom Silvanolin, Silvanol ali z metodo termične modifikacije lesa), ki les ščiti pred škodljivci, ne pa tudi pred spremembami barve. V tem primeru lahko les globinsko zaščitimo le enkrat in mu nato pustimo, da se zdravo postara in posivi, podobno kot se staramo in sivimo tudi sami.

ali

2. Izvedemo kakovostno osnovno zaščito za zaščito pred škodljivci, spremembam barve pa kljubujemo z dekorativnimi premazi (Silvanol lazura B), ki jih bomo morali obnavljati vsakih nekaj let. To možnost izberemo, če želimo primerno dolgo življenjsko dobo in hkrati enakomerne barvne odtenke lesa skozi njegov življenjski cikel.

In zdaj vprašanje - ali je v Sloveniji sploh potrebno zaščititi les, ki se uporablja na prostem?

Klimatski pogoji v večjem delu Slovenije so v evropskem merilu eni najbolj neugodnih za uporabo lesa na prostem. Velika količina padavin, visoka zračna vlažnost ter zmerne temperature (še posebej v nižje ležečih predelih Slovenije) omogočajo hiter razvoj in delovanje plesni, gliv razkrojevalk in ostalih škodljivcev, ki povzročajo izrazite diskoloracije (neenakomerno temno obarvanje) lesnih elementov ter njihov sorazmerno hiter propad. Najpogosteje uporabljene lesne vrste, običajno gre za les smreke ter domačega in sibirskega macesna, brez dodatne osnovne zaščite torej niso primerne za uporabo na prostem, o čemer pričajo tudi veljavni slovenski in evropski standardi. Kot vemo iz izkušenj: nezaščiten les si narava hitro vzame nazaj.

Vodilo podjetja Silvaprodukt je, da je les v njegovi celotni pričakovani življenjski dobi potrebno zaščititi le enkrat. Kakovostna osnovna zaščita lesa predstavlja minimalen strošek, ki je povsem zanemarljiv v primerjavi s stroški, ki nastanejo, če pride do poškodb lesenega izdelka ali objekta zaradi napada lesnih škodljivcev.

Posledice napačnih odločitev pri izbiri lesa in/ali vrste zaščitnega sredstva se zelo pogosto pokažejo že kakšno leto ali dve po izpostavitvi lesa, ko se na lesenih objektih in izdelkih pojavijo prve razpoke in deformacije ter prvi znaki okužbe z lesnimi škodljivci. Običajno je najprej ogrožena estetska funkcija takšnega lesenega izdelka, kmalu zatem, pogosto že v treh do petih letih, pa takšen izdelek izgubi še svojo uporabno funkcijo in nato povsem propade.

V praksi pogosto opažamo izdelke in objekte, izpostavljene vremenskim vplivom, ki so zaščiteni le z olji. Olja so za notranjo uporabo povsem primerna in so lahko dobra alternativa lakom, pri zunanji uporabi pa predstavljajo odlično hranilno gojišče za različne plesni, poleg tega pa se iz lesa izpirajo in ga skozi daljše časovno obdobje ne ščitijo. Življenjska doba lesa, zaščitenega z olji, običajno ni nič daljša v primerjavi z življenjsko dobo navadnega, nezaščitenega lesa.

Glede konstrukcijskih detajlov, s katerimi moramo preprečiti prekomerno vlaženje lesa in omogočiti njegovo sušenje po padavinah, ter glede izbire vrste lesa, vrste zaščitnega sredstva in njegove uporabe se je smiselno že v fazi načrtovanja posvetovati s strokovnjaki, prav tako pa je pomembno vedeti, da sta (še) bolj kot začetni videz in barva objekta pomembna njegova estetska vrednost in funkcionalnost skozi celotno pričakovano življenjsko dobo.

Le s pravilno izbiro zaščite lesa in s pravilnim načrtovanjem lahko torej zagotovimo, da bo življenjska doba našega lesenega izdelka ali objekta primerno dolga, da bo tekom uporabe ohranjal svoj estetski videz ter da bodo stroški vzdrževanja in s tem povezane nevšečnosti minimalni.

In še konkretno:
- za leseno pokrito fasado (les je dvignjen od tal, občasno vlažen) priporočamo uporabo: Silvanolin, Silvanol + Silvanol lazura B, Silvanolin + Silvanol lazura B, Silvanolin + vosek Silvacera ali termično modificiran les Silvapro. Odsvetujemo uporabo lesa, zaščitenega z olji in površinsko zaščitenega lesa brez osnovne zaščite.

- za izpostavljene lesene fasade (les je dvignjen od tal, pogosto omočen), priporočamo osnovno zaščitno sredstvo Silvanolin ali metodo termične modifikacije lesa Silvapro.Odsvetujemo uporabo lesa, zaščitenega z olji, površinsko zaščitenega lesa brez osnovne zaščite, nezaščitenega macesna in lesa macesna, zaščitenega z olji.