[Energetik81]

Imam še eno vprašanje in sicer glede podaljšane terase zunaj, ki se vlita skupaj s temeljno ploščo.

To teraso ravno tako nameravam zaščititi na enak način kot noter. Samo rečeno mi je bilo da moram uporabiti močnejšo/ debelejšo oz boljšo HI. Imam napisano kakšno.
Razmišljam zadnje čase kako sedaj to izvesti glede na to da ta terasa ne bo pokrita oz bo delno z malo večjim balkonom iz zgornje strani.
Se pravi na beton dam HI (to debelejšo), potem pa gor kaki 10cm XPS na to estrih in na koncu ploščice. Samo glede na to da ni pokrita bi morala biti še kakšna dodatna HI na vrhu ali samo še dodatno se da folija pred estrih in je to to?

Bolje bi bilo, da bi bila terasa ločena od plošče, zdaj imaš toplotni most, ki sega tudi pod stene. Če boš tako pustil, jo poskusi še vsaj od strani izolirati z XPS.
HI ne vem, če je glih potrebna. Najbolj važno pa je, da je zgornji sloj vodotesen. HI pod XPS ti nič ne pomaga, če ti pod estrihom zmrzuje deževnica...

Torej če plošče ne boš ločil - dobro izolirati z vseh strani z XPS, gor direktno ~6cm estrih, nato elastična hidroizolcija z mrežico, gor ploščice z elastičnim lepilom, na koncu elastične fuge in vse špranje s silikonom.

[Žerjavar]

Ampak od kje pride vsa ta voda?
Ampak da bi bilo kondenzacije za 2/3 debeline izolacije. Če je debelina izolacije 10cm to pomeni 66L na m2?
To se mi zdijo kar neverjetne cifre...

Teoretično:
Sestava tal:1 cm ker.ploščice, 5 cm betonski estrih, 10 cm XPS, 0,4 cm bitumenska HI, 20 cm AB temeljna plošča. Bivalni prostor 22 C in 70 % vlage. Zemljina pod temeljno ploščo povprečno 9 C in 95 % vlage.
Izračun: V enem letu se tvori okrog 0,4 l/m2 kondenza = v 20 letih = 8 l/m2 = 8 mm vode. Če je XPS dobro stisnjen tudi bočno in ne bo nič vode vpil, bo teh 8 l vode zalilo ves EPS.
Če se med estrih in XPS vstavi parna zapora z Sd = 80 m, bo kondenza 11 x manj.

Lahko pa daš namesto XPS kameno volno, pa bo vpila ves kondenz, v 20 letih do višine 8 mm. Vprašanje: v koliko letih postane iz neprestano mokre kamene volne "čokolino"?

Vprašanje pa je, koliko časa so ustrezne razmere za tvorbo kondenza

Pri notranjih 22 C in 70 % vlage vedno. Dejansko je poleti znotraj nekoliko topleje in tudi zemljina je malo toplejša, kot sem vzel povprečje. Pozimi pa je zemljina hladnejša, je pa vlažnost znotraj nekaj nižja.

Pa še iz prakse: Obnova tal v stari hiši. Med temelji zasipano z zemljino, 10 cm odsejan gramoz in 10 cm leš. Nato hrastovi tramiči 6 x 10 cm (tesani, ne žagani) in macesnove deske 2,5 cm. Tla so bila 60 cm iznad zunanjega terena. Domači so predvidevali, da je stvar 60 do 80 let stara. Po odprtju tal je bilo dobro vidna trohnoba spodnje ploskve hrastovih tramičev in spodnja ploskev macesnovih desk. Če bi tam bilo suho, te trohnobe ne bi smelo biti.

[izotop]

Drenaža in gramoz ti nič ne pomagata, če je talna HI povezana z navzgor vertikalno HI in so tla kot bazen za vodo. Kondenz nima kam teči.

govprim za zunanje razmere, ki pa seveda vplivajo na površinsko temperaturo ipd (ki pa jasno spet vplivajo recimo na kondenzacijo v ravnini konstrukcije). mokra zemljina se najbrž obnaša drugače kot suha, in če imaš tak kontatk (še prevečkrat videl v praksi, sploh ob vertikalnih površinah), je problem. jasno, še večji problem je vdor podtalnice, s tem pritisk na konstrukcijo (prevsem pa na preboje ipd), in spet vse plava, če ne poskrbljeno za ustrezno drenaža ipd. in spet, prevečkrat v praksi videno, da bi lahko rekel, da to ni problem (dosti bolj, kot recimo ta strašna kondenzacija v izolacijskem sloju talne konsktrukcije).