Scremer Napisal:Glavni premik je bil, da sva se zedinila in bo v kotlovnico prišel nov bojler z dvema notranjima izmenjevalcema. Se bova pa odpovedala enemu zalogovniku. Sedaj bo kotlovnica sestavljena iz 1000l zalogovnika in bojlerja v velikosti 300l. V prihodnosti pa še sončni kolektorji. Ali bodo priklopljeni direktno na bojler ali preko zunanjega izmenjevalca na zalogovnik pa je odvisno od tega kako obsežen bo sončni sistem. Ampak to trenutno ni pomembno.
Se ti da razložiti, zakaj sta se odločila za nakup novega bojlerja in enega novega zalogovnika, čeprav v ozadju obstaja tudi želja po drugem zalogovniku? Že pri enem samem zalogovniku bi rešitev brez bojlerja bila boljša, če bi pa tukaj namesto bojlerja vzela drugi zalogovnik, pa še toliko bolj.
Scremer Napisal:Kar me zanima sedaj je ali je smiselno kupovati slojni zalogovnik, če se bo v prihodnosti sistem nadgradil še z enim zalogovnikom? Kako se ponavadi veže slojni zalogovnik tam kjer jih je več? Pride zaporedna vezava pri teh zalogovnikih sploh v upoštev?
Kaj točno ti razumeš pod slojni zalogovnik?
Da ima zalogovnik zgornje in spodnje stranske priklope izvedene tako, da omogočajo uporabo vode povsem do vrha/dna in pri tem umirjajo prihajajočo vodo ter pomagajo pri njenem slojnem nalaganju, je vedno dobrodošlo, pri zaporedni vezavi zalogovnikov samo še veliko bolj. Oglej si recimo Solarbayer-jeve zalogovnike, kako imajo to rešeno. Imajo tudi neke video posnetke pretakanja vode med dvema zaporedno vezanima.
Če imaš v zalogovniku neko vodoravno ploščo, nad katero hraniš zalogo tople ogrevalne vode za sprotno pripravo tople sanitarne vode, in bi ta plošča naj ne prenesla mešanja vode v spodnjem delu zalogovnika v zgornji del, je to pri zaporedni vezavi bolj kot ne smiselno le v vodilnem zalogovniku. Pa še tam vprašanje, koliko.
Kakšni sistemi za umeščanje vode na ustrezni temperaturni nivo (razni tulci z luknjami in podobno) pa sami po sebi pri večih zaporedno vezanih zalogovnikih vsaj na dolge razdalje iz očitnih razlogov ne morejo delovati. Če imaš recimo radiatorsko in talno ogrevanje ter bi rad srednje topel povratek iz radiatorjev umeščal po skorej celem zalogovniku gor in dol, to zgolj po tej poti pri zaporedni vezavi ne bo šlo. Podobno tudi ne umeščanje zelo različno ogrete vode (recimo enkrat primerne za toplo sanitarno vodo, drugič pa le za talno ogrevanje) iz sončnih kolektorjev. Bi pa stvar lahko bila do neke mere uporabna za umeščanje vode malo različnih temperatur na kratke razdalje. Recimo za dnevna nihanja najhladnejšega povratka pri dnu zadnjega zalogovnika.
Scremer Napisal:Je tak zalogovnik sploh smiseln v našem primeru z radiatorskim ogrevanjem? Plan je, da se povratek iz bojlerja in radiatorjev združi in vrne v zalogovnik preko teh "tulcev" v zalogovniku.
Potem boste imeli en sam povratek, ki bo hkrati najhladnejši med vsemi obstoječimi in načeloma sodi na dno zadnjega zalogovnika. Koliko je tak "tulec" na dnu zadnjega zalogovnika smiseln, je še najbolj odvisno od velikosti in hitrosti sprememb temperature tistega povratka. Pri majhnih in počasnih spremembah sploh ne, pri velikih in hitrih bi pa nekaj pomagal.
Scremer Napisal:Mi lahko kdo od majstrov malo razloži montažo 3potnih mešalnih ventilov v navezi z motornim pogonom in regulacijo? Še vedno mi ni povsem jasno kako regulacija ve kako si ti obrnil mešalni ventil.
Mešalni ventili se navadno (ne vedno in ne vsi!) vrtijo vse sorte naokoli, potem pa z izbiro območja, na katerem ga boš vrtel, določiš njegovo funkcijo. Če imaš ventil obrnjen recimo tako, kot si ga ti obrnil na sliki "kotel desno", potem z vrtenjem v območju od 270° do 360° (mišljeno enako, kot se merijo azimuti na zemljevidih) recimo mešaš vodo med levim in zgornjim priključkom, pošiljaš jo pa na desni priključek. Če bi isti ventil vrtel v območju med 0° in 90° bi lahko mešal vodo med zgornjim in desnim priključkom, pošiljal bi jo pa na levega.
Motorni pogon nič ne ve o tem, kaj je toplo in hladno, on ima samo en vhod za vrtenje v levo in enega za vrtenje v desno. Recimo. Obstajajo tudi takšni s proporcionalnim krmiljenjem, kjer z velikostjo napetosti ali toka določamo, na kateri poziciji naj je. Regulacija na drugi strani nič ne ve o levem in desnem, ona ima samo en izhod, preko katerega zahteva bolj toplo in drugega, preko katerega zahteva bolj hladno.
Potem pa ti, ki veš kje je toplejša in kje hladnejša voda, moraš to dvoje ustrezno skupaj povezati. Če imaš tripotni ventil take izvedbe, da zapira četrtino kroga, potem pri tvojem primeru "kotel desno" moraš izhod iz regulacije za toplejšo vodo vezati pri motornem pogonu na vhod za vrtenje v levo, izhod za hladnejšo vodo pa vhod za vrtenje v desno.
Scremer Napisal:Izhajajmo iz dejstva da govorimo vedno o isti steni le kotel premikamo enkrat na levo, drugič pa na desno stran te stene. Pri mešalnih ventilih pa tako ali tako velja, da imajo en "izhod" in dva "vhoda". Če želiš spremeniti smer toka vode ne moraš kar zamenjat vhodov/izhodov ampak moraš ustrezno zavrtet ventil okoli svoje osi.
Lahko narediš tudi tako, kakor si prikazal, da ventil zavrtiš okrog vodoravne (tiste, ki prebada ravnino risanja) osi. Nekoliko enostavnejšo in lepšo hidravliko, a težje dostopen motorni pogon, bi dobil, če bi ventil zavrtel okrog navpične osi in bi potem motorni pogon imel zadaj.
Navadno se pa to naredi tako, da se spremeni režim delovanja ventila in smer vrtenja. Izgledalo bi v grobem tako, da snameš motorni pogon iz ventila, ventil (ne ohišja, samo os in njegovo notranjost) ročno obrneš za 90° stopinj, na motornem pogonu zamejaš priključka za vrtenje v levo in desno, motorni pogon nazaj natakneš in je to to.
Aleš