28.9.2014 ob 21:32
Temperatura pregretih par kompresorja je precej višja od kondenzacijske. Takoj na izhodu iz kompresorja se dogradi izmenjevalnik ustrezne moči (navadno koax) in dva elektromagnetna ventila katera zaobideta izmenjevalnik v času odtaljevanja, da se čas defrosta ne podaljšuje. (pri hlajenju ni potrebe)
OČ potem deluje pararelno s kompresorjem, temperatura SV je odvisna od časa delovanja kompresorja. Ob visokih temperaturah kondenzacije in daljšem delovanjem lahko doseže tudi preko 80°C brez posledic na izkoristek.
Direkten plinski izmenjevalnik v bojlerju je možen samo pri split napravah kjer je zunaj samo uparjalnik, (zaradi razdalje) kompletna TČ z bojlerjem pa v notranjosti. Slednji sistem ne potrebuje OČ, obstoji pa riziko puščanja, katerega eliminiramo, če imamo možnost izvedbe izmenjevalnika na zunanjem plašču bojlerja.
OČ potem deluje pararelno s kompresorjem, temperatura SV je odvisna od časa delovanja kompresorja. Ob visokih temperaturah kondenzacije in daljšem delovanjem lahko doseže tudi preko 80°C brez posledic na izkoristek.
Direkten plinski izmenjevalnik v bojlerju je možen samo pri split napravah kjer je zunaj samo uparjalnik, (zaradi razdalje) kompletna TČ z bojlerjem pa v notranjosti. Slednji sistem ne potrebuje OČ, obstoji pa riziko puščanja, katerega eliminiramo, če imamo možnost izvedbe izmenjevalnika na zunanjem plašču bojlerja.
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->




