PodSvojoStreho.net Nepremičnine Nakup, prodaja in pravna vprašanja Pogodba na preužitek - je možno uveljavljati nujni delež?!

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#46
papez46 Napisal:@Jaki79, zdej pa ne razumem več - tebe! :roll:

Če povzamem:
-ata
-mama
-otroci, polnoletni, na svojem - tako ali drugače.

Ata in mama, sta te otroke naredila, vzredila in vzgojila. Jim dala vse, sebe in še kaj, sedaj pa, ko so otročički odfrleli, ATA in MAMA, pa še vedno pridno hodita v službice, po potrebi in zmožnostih "podpirata" svoje otroke na razne načine - od varstva njihovih otrok, do še česa drugega - sedaj pa jima recimo poleg tega še kak € ostane ali ostaja in se "nabira".

Če se sedaj nakaplja ATU in MAMI, recimo 20 jurjev v par letih, pa ker ne vesta kaj bi z njimi - jih po tvojem naj bi razdelila - otrokom? Sem te prav razumel, ali sem te narobe bral? :oops: Confusedhock:
Si me prav razumel.
Kam bi pa ti naložil denar, če bi bil ATA (pa ne mi odgovorit tja in tja, ker tja in tja ne obstaja, saj ne veš, kam bi ga naložil...).
#47
mogoče bi pa ata in mama za spremembo enkrat uživala!?
#48
Ok pa da zaključim to zgodbo, ker vidim, da smo si za vse očitno sami krivi Smile
V glavnem ob očetovi smrti smo se odrekli premoženju, ker smo mislili, da se bo normalno delilo po smrti na tri dele, ali pa vsaj da dobima druga dva nujni delež. Zdaj če bi babica to premoženje tekom življenja prodala in od tega lepše živela ne bi bilo nič spornega, bi bila to njena odločitev in bi jo razumeli. Glede na to, da pa po njeni smrti obstaja premoženje pa nas pač boli, da bo vse dobil brat. Pa smo vsi trije preskrbljeni, ampak gre pač za tisti občutek natega, ko nekdo neupravičeno dobi vse, drugi pa nič. Pa bi še razumeli, da bi brat res skrbel za mamo in bi bil ta preužitek nekako smiseln, ampak pač ni bil. Najbolj pa smo razočarani, ker za to pogodbo niti nismo vedeli in smo o tem zvedeli komaj sedaj v sklepu zapuščine, ki je pač ni. In tako se ponavadi porušijo odnosi v družinah, dokler ne doživiš ne verjameš.
#49
jaki79 Napisal:Si me prav razumel.
Kam bi pa ti naložil denar, če bi bil ATA (pa ne mi odgovorit tja in tja, ker tja in tja ne obstaja, saj ne veš, kam bi ga naložil...).

Uf, tole pa presega moje .......... :mrgreen:

Lej, sam en primer - sicer moj, ampak.......... najini muliki ( mulc ženskega spola :lol: ) sta bili od malega navajeni - da sta bili vedno deležni nekega "standarda" pri vsem, pa po možnosti vsaj približno obe v enaki meri - čeprav vedno ni bilo mogoče. Če sta hoteli nadstandard ( ATA kupi čevlje xy za 50€, mulc pa hoče čevlje ŽNJ za 100€ ) ni bilo problema, če sta imeli sami za razliko! Smile
Razliko pa sta morali nelkako zaslužiti, oziroma privarčevati.

Sedaj, ko sta ATA in MAMA poskrbela za "standard", pa naj bi po tvojem še za ves nadstandard naslednikov, kljub temu, da tudi sami ustvarjajo svoj dohodek?

Si čisto resen?

In mislim, da ga ne boš našel - ali pa težko - ki ne bi vedel kam in kako vložiti ali pa enostavno potrošiti kak privarčevan €.

In kot je napisal @krneki, JA zakaj pa ne? In to brez občutka slabe vesti ali odgovornosti do kogarkoli.

Idea In nenazadnje - vsaj mene so še tako učili ( čeprav se mi je to takrat zdelo neumno in brez veze ) so "ta brihtni" rekli:
"doma u štumfu ( lahko danes tudi v banki, če ji zaupaš) MORA vedno biti za eno kravo in za pogreb", pa si to razlagaj, kot želiš. :wink:
#50
Simony Napisal:Ok pa da zaključim to zgodbo, ker vidim, da smo si za vse očitno sami krivi Smile
V glavnem ob očetovi smrti smo se odrekli premoženju, ker smo mislili, da se bo normalno delilo po smrti na tri dele, ali pa vsaj da dobima druga dva nujni delež. Zdaj če bi babica to premoženje tekom življenja prodala in od tega lepše živela ne bi bilo nič spornega, bi bila to njena odločitev in bi jo razumeli. Glede na to, da pa po njeni smrti obstaja premoženje pa nas pač boli, da bo vse dobil brat. Pa smo vsi trije preskrbljeni, ampak gre pač za tisti občutek natega, ko nekdo neupravičeno dobi vse, drugi pa nič. Pa bi še razumeli, da bi brat res skrbel za mamo in bi bil ta preužitek nekako smiseln, ampak pač ni bil. Najbolj pa smo razočarani, ker za to pogodbo niti nismo vedeli in smo o tem zvedeli komaj sedaj v sklepu zapuščine, ki je pač ni. In tako se ponavadi porušijo odnosi v družinah, dokler ne doživiš ne verjameš.

Oprosti, ampak - moje skromno mnenje - pa ne zameri, porušeni odnosi so morali biti že sedaj. Če ne bi bili, se mi o tem ne bi tule pogovarjali.
Tam, kjer so odnosi OK, in kjer se vsi nekako trudijo, da je vsem dobro, do takih scenarijev običajno ne prihaja.
Po drugi strani pa - smo mislili, da bo, ko bo, če bo ............ buče............ vsak naj takrat, ko mu kaj pripada vzame svoje, pa je red in mir. Saj bi tako mama kot brat še vedno lahko živela enako kot sta, samo danes se ti ne bi počutil neupravičeno izigranega.
#51
papez46 Napisal:Sedaj, ko sta ATA in MAMA poskrbela za "standard", pa naj bi po tvojem še za ves nadstandard naslednikov, kljub temu, da tudi sami ustvarjajo svoj dohodek?

Si čisto resen?

In mislim, da ga ne boš našel - ali pa težko - ki ne bi vedel kam in kako vložiti ali pa enostavno potrošiti kak privarčevan €.
Sem čisto resen, razumel si me pa samo delno prav. Recimo izmišljen primer, ki pa bi lahko predstavljal skoraj tipično slovensko družino srednjega razreda. Par z dvema otrokoma, vsak po 1.300€ plače. 15 let sta odplačevala anuiteto za stanovanjski kredit po 800€ (pol hiše sta kupila z dediščino) in vzdrževala otroke (za kar sta namenila 300€ mesec). V tem času sta preudarno ravnala z denarjem. Niso živeli špartansko, vsako leto so šli na daljši dopust, občasno naredili kakšen izlet, tudi kaj pojedli v restavraciji, obiskali kulturno prireditev in kupili kakšno knjigo. Otroci so odrasli in odfrčali iz gnezda pri 20. letih (imata delovne navade), ker sta jih starša naučila samostojnega življenja, hipoteko sta starša odplačala. Njuna plača je skupaj še vedno 2.600€ imata pa tudi lastno hišo (grajena za 5 oseb) v kateri bivata. Navadila sta se na takšen življenjski standard in lahko sedaj, ko so odpadli stroški hipoteke in otrok lahko vsak mesec privarčujeta 1.300 (2.600-800-300). V 10 letih do penziona sta tako privarčevala 156.000€. Ugotovila sta, da bo njuna pokojninina (skupaj) 1.400€ (vsak po 700€), ki jima zagotavlja ohranitev dosedanjega standarda (do sedaj sta porabila 1.300€). Od privarčevanih 156k€ bosta del porabila za vzdrževanja hiše, del za morebitne zdravstvene stroške, del za morebitne dodatne stroške (npr. dom). Ugotovila sta, da jima za te dodatne stroške zadolža varnostna rezerva 70k€. Dodatno si želita narediti še 3 daljša potovanja za kar bosta namenila 10 k€ preostalo pa razdelita svojim potomcem (kar je približno polovica privarčevanega denarja oz. približno toliko, kot sta onadva podedovala).
2. možnost je, da ves denar porabita, kar se mi zdi moralno sporno (sem že napisal zakaj).
3. možnost je, da držita 80.000€, ki jih ne nameravata porabiti do svojega 80. leta, ko bosta zapustila ta svet (njuni otroci bodo takrat stari 55 let, njuni vnuki pa 30 let).
Katera od teh treh možnosti ali katera vmes je tebi bolj sprejemljiva je konec koncev tvoja stvar. Ne razumem pa, zakaj ti je možnost št. 1 tako neracionalna. Pa hudiča, saj pišejo bestsellerje o tem <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.amazon.com/Die-Broke-Radical-Four-Part-Financial/dp/0887309429">http://www.amazon.com/Die-Broke-Radical ... 0887309429</a><!-- m -->), tako da ne vem, zakaj bi bil jaz neresen.
Pa še nekaj o starih cajtih. V starih cajtih si je gospodar izbral kamro, se umaknil, grunt pa dal živim potomcem (neposrednim potomcem, ne vnukom), da ne govorim o Eskimih, kjer so se stari ljudje umaknili v divjino, kjer so umrli, da so imeli mladi večjo možnost preživetja. Sicer hvala bogu, da imamo v naši družbi medgeneracijsko solidarnost (čeprav mnogi mislijo, da imamo gerentokracijo; <!-- m --><a class="postlink" href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Gerontokracija">http://sl.wikipedia.org/wiki/Gerontokracija</a><!-- m -->), če pa doživljš mojo razmišljanje kot neracionalno pa ga pač ga.
#52
krnekaj Napisal:mogoče bi pa ata in mama za spremembo enkrat uživala!?
To cankarjansko nabijanje občutkov krivde otrokom, da starši trpijo zaradi njih se mi zdi pa rahlo sprevrženo. Otroku, ki ni imel možnost odločati o tem, ali se bo rodil, metati pod nos, da se je moral starš toliko odpovedovati. A je otrok kriv, če si nisi znal do sedaj narediti življenja tako, da bi užival? Kaj pa če so se starši rodili z zlato žlico, vse družinsko premoženje, ki so ga podedovali zafurali in ta mladi začenjajo znova?
#53
Normalno je da če nimajo za preživetje in normalen lajf da se ne tala stvari, če pa je pa pač svojim če to znajo cenit pomagaš.
Druga reč je da ti da nekdo stanovanje ti pa namesto tega veselo hodiš na križarjenja.
#54
Jaki: ne razumem ravno tvojega stalisca? Vsak je bil enkrat otrok in vsak je (ajde, so izjeme) enkrat stars.
Zakaj ne bi bil vsak sam odgovoren za svoja dejanja, oziroma zakaj ti danes (otrok) obsojas starse, ker razpolagajo s svojim denarjem; oziroma zakaj bi tebe nekoc (kot starsa) tvoji obsojali, ker prosto razpolagas s SVOJIM?

Papez: podpisano 2x. Edit: podpisem tudi tisto, kar si napisal na prejsnji strani ;-)

Smorny: babica ali mama?
#55
@medo9: potem si očitno površno bral.
Del premoženja, ki ga bom imel pri 50. letih, bom ustvaril s svojimi rokami in svojimi možgani (zaradi poenostavitve iz primera izpuščam partnerko) ali ga dobil na podlagi sreče (morda bom pa zadel deteljico). Del premoženja, ki ga pa bom imel pri 50. letih, pa bom prejel od svojih prednikov (v obliki dediščine), torej ni posledica moje ustvarjalnosti, mojega dela, truda, sreče. Če nekdo ustvari vse z lastnimi rokami, mi ni nič sporno, če porabi skoraj vse premoženje tako, kot si želi. Če nekdo nič ne ustvari sam, ampak vse podeduje, pa se mi zdi zelo sporno, da en posameznik porabi ves trud in ustvarjalni naboj prejšnjih generacij in ne pusti čisto nič za naslednje generacije, samo zato ker bi rad zadovoljil svoje hedonistične težnje ali ker bi želel obdržati žeton, s katerim bi si kupoval ljubezen otrok (če vidiš kakšen drug razlog zato, da nekdo kopiči premoženje do takrat, ko se zvrne v grob pa me prosim razsvetli z njim). Povprečen človek je kontinuum med tema 2 ekstremoma. Ne vem no, kako lahko še bolj jasno zapišem.
Poleg tega nič ne obsojam. Pravim samo, da se meni zdi moralno sporno to, da nekdo troši premoženje, ki ga je dobil od prejšnjih generacij. To je pač moja morala, nekdo drug pa ima drugo. Čudi pa me, da se ti moje stališče zdi nerazumljivo, filozofija trajnostnega razvoja (ki je v bistvu ista logika, in sicer da se resursi prenašajo skozi generacije) pa ti je vsaj po tvojem siceršnjem pisanju povsem razumljiva.
Bom napisal še drugače in ponazoril s primerom iz filmske umetnosti. V filmu Predsednik Boris Cavazza odmerja ostalim članom družine koliko lahko porabijo (samo toliko kot je potrebno za njihovo življenje). Ne moreš torej reči, da jih ne preživlja. Ves denar, ki ga oni porabijo on zasluži. Ali se ti zdi ravnanje, ki je prikazano v tem filmu moralno nesporno (eno od dejanj protagonista je npr. da s flumastrom začrta do kje lahko njegovi otroci pojejo pršut). Ker če si dosleden ti bi moralo biti, saj je njegov denar ...
#56
Ja, se strinjam, prevec povrsno sem bral :oops:
Tudi sam sem zacel iz 0, zato bo v moji zapuscini samo tisto, kar sva z zeno ustvarila in seveda bom v upanju, da cimvec ostane hcerki.... A gre za to, da je to najina svobodna volja, ne obveza.
#57
Po mojih izkušnjah ponavadi doma ostane ”mamin sinček” ali atijeva punčka, ki pri svojih 30 nima delovnih navad in podobno. Njegovi sorojenci pa so tako in drugače že odseljeni in imajo 30 letne kredite nad sabo za nepremičnino v kateri živijo.
Da bi zdaj ti sorojenci mirno sprejeli svoj 30 letni kredit, njihov domač pa še naslednjih 30 let užival v podedovanem premoženju, katerega bi lepo počasi (ali pa hitro) zapravljal mi je malo bolano.
Moje mnenje je, da si vsak otrok zasluži nek delež (ne vsi enakega, ampak da odpadeš kot knof od gat) dedovanja (če je) in ne vse eden. V primeru kmetije je bolje da dobi vse eden, ostali pa nekako po potrebah. Če se sorojenci poženijo po večjih kmetijah kot so jo imeli doma, ne vem zakaj bi vztrajali pri nujnih deležih.
Če pa imata starša tri nepremičnine in dva otroka, pa mi tudi ni jasno zakaj bi eden dobil vse (tisti ki mu še pri 40 mama gate pere), tisti ki pa je pri 15 odšel pa....
#58
Vzgoja otrok ne sodi v to temo.
Sporočila najdete na <!-- l --><a class="postlink-local" href="http://www.podsvojostreho.net/forum/viewtopic.php?f=1&t=57587">viewtopic.php?f=1&t=57587</a><!-- l -->
[url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")arhimunichr("46")si/reference/]arhitekt[/url]
1 2 3 4
Iskanje po temi