[medo9]

Otroštvo sem preživel v hiši ob cesti. In ni bilo prav nič fino. V začetku še makadam, v poznih 60-ih ali začetku 70ih asfaltirano. Vrta jasno nismo imeli, makadamski prah je bil povsod, še gor v drugo nadstropje ga je bilo polno.
Se pa navadiš avtomobilskega hrupa, to pa je res.
V začetku 80ih so potem naredili enosmerno ulico, tako da vsaj karambolov ni bilo več pred nosom.

Ampak - hej - vsak ima svojo denarnico in svoje preference ;-)
Point teh debat je po mojem, da se osvetlijo različni pogledi in se potem avtor vprašanja zamisli in lažje odloči.

[princes]

Stran od ceste, stran od železnice, če je le mogoče. Vsi se strnjamo s tem. V mestu so povsod ceste, na podeželju lahko zbiraš. Ponudbe je veliko. Najdi kaj boljšega. Ko boš ravno zaspal boš imel občutek, da te je povozil vlak ali pa ,,laufov,, ven ker boš mislil da je potres. Če se boš navadil si zasliužiš čestitke.
.....Mimogrede ima beseda vlak nostagičen prizvok.....družba onemi ko vlak zarohni

[Mojsa]

laufal ven ker boš mislil da je potres? pretiravat pa ni treba ne, jaz še takrat ko je potres ne laufam ven ker ga ne čutim ne da bi takrat ko vlak mimo pelje, ki ga sploh ne slišim. Če bi že koga odstranila iz svoje okolice bi to bil Bo Frost z svojim uiuuiiuuuuu vsako jutro....

[princes]

Ja lej.....
teren in kakovost gradnje hiše + hitrost in teža vlaka = majhne ali velike vibracije poslopja

Prijateljica je živela ob progi v starejši hiši = obup

[princes]

P.s . Sem že doživela, ko je sosed v nedeljo v gatah ,, laufof,, za Bo frostom, vpil in krilil z rokami....

Je šoferja izučilo.. Zdaj se vstavlja na začetku ulice....

[airmike]

Zanima me lega ulica. Z rdečo barvo sem označil železniške tire. Rumena črta je pa zračna razdalja med tiri i ulico. Je dovolj velika zračna razdalja med tiri in ulico, da niso vlaki preveč moteči ?



<!-- m --><a class="postlink" href="http://tinypic.com/view.php?pic=2rge3rr&s=5">http://tinypic.com/view.php?pic=2rge3rr&s=5</a><!-- m -->

[Migaj]

Armike, kaj boš živel na ulici, domneva, da prek ulice?
Vsega se navadiš, razdalja je več kot 100m in vmes sta dve vrsti hiš.
Veliko bolje, kot čisto poleg.

[pametnjakovic]

No, glede na to da si ob manj prometni dolenjši železnici potem se jaz ne bi tako sekiral. Deset let smo živeli v bloku s pogledom nanjo, pa ni bilo nobenemu nič hujšega, vsi smo spali normalno...

[krho]

Sam sem trenutno oddaljen od železnice približno enako, kot je narisano zgoraj, se pravi dobrih 100m. In ravno tako je vmes 1-2 vrsti hiš in kot tako, se hrup vlaka sliši občasno.
JE pa res, (čez palec) da je višina tirov glede na okoliški teren nekako v višini okoliškega terena, ponekod pa recimo za višino koles nižje.

[robit]

@avion: Na hitro sem preletel tvoj problem. Ga povsem razumem in poznam iz prakse. . Si bil na ogledu?
Zaupaj točne podatke o objektu in lokaciji in oddaljenosti od proge, lahko zasebno, če te skrbi da bi ti kdo speljal parcelo.

[škuribanda]

Mladost sem preživel na Jesenicah.30 M od železniške proge.(proti Avstriji,da ne bo pomote)Zraven bloka je bila garažna hiša,za blokom pa parkirišče za avtomobile in za sosedovega DOJCA.Vendar se nihče ni razburjav zaradi hrupa.Zakaj?Zato ,ker ga enostavno nisi slišal.Seveda je bilo z obiskovalci čisto nekaj drugega.Tisti ki so živeli v mirnem okolju se enostavno niso mogli navadit na hrup.Vendar verjemi mi,da po enem letu bivanja na CESTI REVOLUCIJE so(smo)vsi postali imuni na vsak ropot.Verjetno je huje ob letališču.

[peterneljm1]

Moje mnenje je NE. Sam ne živim ob progi ali prometni cesti, vendar sem večkrat že spal pri krajih s prometnimi cestami in ker nisem navajen, nisem mogel spati. Pa tudi, če se tla tresejo in podobno, to ni zame.

[avion]

Po skoraj enem letu se spet oglašam v tej temi. Stanovanje sva potem kupila in sva v njem vseljena že skoraj eno leto. Drugačeje s stanovanjem vse ok. Moja se je praktično takoj navadila. Večje presenečenje je bilo pri meni. Pričakoval sem ravno nasprotno, saj navadno nimam težav s spanjem. Tukaj sem jih imel pa začetku kar dosti. Vsi sosedje so govorili, kako so se vsi v roku 10 dni do enega meseca navadli. Pri meni ni bilo tako hitro. Potrebovals em kar več mesecev. Sej ne, da ponoči ne bi mogel spati, vendar sem se zbujal ponoči. Prva sprememba je bila, ko sva šla na en dopust pozno spomladi. Ko sva prišla nazaj, me začuda vlak ni več motil. Potme je bilo ok, do vročega poletja, ko je moja želela ponoči luftat, sem se spet zbudil ponoči in šel zaprt okno. No danes pa lahko rečem, da me končno vlak ne moti več, oziroma da ga redko sploh še registriram. Je pa res trajalo dlje časa, kot bi si želeli.

[garac08]

lahko bi se reklo, da je avion postal pravi železničar, hehe.