[Gladius]

žerjavar nimamo vsi novih hiš.
in še to :
pri starih hišah se s temperiranjem obodnih zidov na edin možni način (ki je dovolj poceni) rešuje problem kondenzacije vlage in s tem povezanim plesnenjem. tako v sloveniji že dolgo delamo v cerkvah in gradovih (cerkve mokronog, zagorje, teharje, grad brežice, - projekt COST: C23 L - Cube, nizkoogljiène
stavbe, C25 trajnostna gradnja). marjana šijavec zavrl iz zrmk je napisala krasen članek o tem. dejstvo je, da vlaga v hiši ni škodljiva, dokler jo imamo do primerne meje. če pa je v objektu kakšna hladnejša stena se to reši s temperiranjem in ne z neskončnim zračenjem. prej so stara okna ki slabše tesnijo in nimajo izolativnega stekla poskrbela za odvod in namensko kondezacijsko mesto. z vgradnjo novih oken teh kondenzacijskih mest več ni, naslednje na vrsti za kondenz so tiste manj ogrevane stene. s temperiranjem obodnih in tudi ostalih sten, dvignemo temperaturo nad rosišče in vlaga ostane v zraku. te se rešimo s kratkimi intenzivnimi prezračevanji. oni majo temperiranje rešeno že v vseh prostorih kjer je talno, v stopnišču je pač treba nekaj malega dogret.

Mogoče neumno vprašanje, pa vseeno... ne bi bilo cenejše in bolj preprosto samo vgraditi odstranjevalec vlage, ki se ga lahko avtomatsko nastavi in sam vzdržuje primeren nivo vlage v prostoru? Sam bom tako mašinco dal v steno kopalnice...

[Žerjavar]

rešuje problem kondenzacije vlage in s tem povezanim plesnenjem. tako v sloveniji že dolgo delamo v cerkvah in gradovih

S tem se povsem strinjam. Ti prostori običajno niso ogrevani, ali pa so ogrevani na znatno nižjo temperaturo od stanovanj. Tako ogrevanje sten služi kot ogrevanje prostora. Proizvodnja vlage v teh prostorih je kampanjska. Cerkev je ves teden zaprta, v nedeljo pa pride nekaj 100 ljudi in nadihajo vlage, ki mora kondenzirati, med obiskom se ne prezračuje, ker je mrzlo.

V stanovanju je drugače. Če imaš stopnišče ogrevano na 18 stopinj, sobo pa na 22, bo prišlo do kondenzacije na stopnišču, ko bo v sobi 80 % vlažnosti in boš nekaj časa pustil odprta vrata - ali ni to preveč za bivalni prostor?

[alpek]

Jaz imam pa ravno obraten problem v obnovljenem stanovanju s talnim povsod (125m2). Vlage je absolutno premalo. Komaj, da smo pozimi prišli čez trideset procentov zračne vlage. Zaradi tega smo začeli sušiti perilo v dnevnih prostorih, pa se je komaj kaj izboljšalo. Pa še estetsko ni.

Ima še kdo ta problem? Zgleda, da bo treba kak vlažilec kupit. Grejemo sicer na konstantnih 21-22.

[aleks]

žerjavar, ta tehnika brez skrbi deluje tudi v stanovanjskih hišah. tudi tu vlaga nastaja kampanjsko (sušenje perila, kuhanje makaronov itd). 80% je pa seveda bistveno preveč za ugodno počutje, vlaga je fajn da je nekje med 45 in 50 rel%. ta ukrep ki ga jaz predlagam je najcenejši za to, da ni več hladnih mest. ker pri temperaturi površine zidu 18°C in recimo zraka 15°C, ni varijante da se v 50 rel% vlage kaj vsede na zid, mora bit zid kar precej hladnejši da bi se. posledično več ni plesni, ker nima več pogojev.

[Žerjavar]

Vlage je absolutno premalo

Zelo verjetno imaš dobro prezračevanje, močna izmenjava notranjega in zunanjega zraka.Zrak pri 0 stopinj segreješ na 20 st in dobiš največ 5 % vlažnosti.

[aleks]

Vlage je absolutno premalo

Zelo verjetno imaš dobro prezračevanje, močna izmenjava notranjega in zunanjega zraka.Zrak pri 0 stopinj segreješ na 20 st in dobiš največ 5 % vlažnosti.

kaj pa vem. ven pa not hodimo iz hiše - kurilnica je namreč zunaj, pa mačka ven pa not, pa jaz ven pa not na čik, pa ko se žehta suši včasih malo luftamo, ampak ne vedno, ker ma žena rada vlažen zrak. letos pozimi smo meli samo en dan več kot 40 %rel., snežilo je moker sneg, notri se je pa kuhalo na veliko in žehta se je sušila.
drugače imamo pozimi vlago pod 20%rel. kar mogoče niti ni točno, ker na higrometru je to že mejno področje in meritve niso čist zanesljive. poleti, ko se ne kuri mamo pa vedno nad 40%rel., pa raje okrog 60%rel. ne glede, da so okna stalno odprta.

je pa treba povedat da uporabljamo temperiranje sten na 75% površin ampak je malo poddimenzioniran (15 mm baker cev). nekaj pomaga ker imam na najbolj kritičnem mestu jako dolge in nizke radijatorje. pa ogrevanja ne ugašamo več in ne spuščamo temperature čez noč bistveno (samo1°C za lažje spanje) pa vam povem, da stene pozimi nikol niso ble hladne, okenske špalete prijetno mlačne na dotik, tudi če je zunaj -10°C. hiša ima masiven kamnit zid debeline 65 cm, neizolirana. letos uporabljamo ta režim ogrevanja s temperiranjem /in/ 24ur/dan gretjem, pa nismo pokurili niti tolk kot lani ko smo ogrevali kampanjsko, ponoči nižali na 17°C, bajta stalno hladna, vlage več, npr: v kuhni in kopalnici je stalno kondenziralo na ploščice, eno okno je bilo stalno zarošeno, ostala občasno ... pa še blažja zima je bila lani, vsaj pri nas.

[tico]

tule boš pa moral na hitro ukrepat... posledice tako nizke vlage v hiši so lahko tako na zdravju, kot na vgrajenih materialih (parket)...

sam imam podoben problem, ki ga rešujem z vlažilcem prostorov, da držim vlago na vsaj 38 - 40%...

je pa res, da imam zidano s Porothermom, hiša še nima fasade in prav tako talno...

[aleks]

tico, nimamo parketov, imamo opečni tlakovec in ploščice. znižanje vlage je bil cilj tega postopka, ker ko smo se vselili pred dvemi leti je v bila naprimer kuhinji na tleh vsak dan luža kondenzirane vode ob spodnjem vogalu zunanje stene. v prizidku je bilo ob spodnjih vogalih tako vlažno od kondenza, da je talna iverica ob robovih uničena, čeprav gre za vlagoodporne plošče.

spore zidne plesni so bolj nevarne za zdravje kot pa malce suh zrak. jaz npr. vlažnega zraka sploh ne maram. če bi bil suh zrak res tolk nevarn za zdravje ne bi nihče hodil pozimi v visokogorje športat, oz. tam ne bi nihče živel ...

res so se razsušile podnice smrekovega poda v mansardi in vložki vseh kasetnih vrat (par mm so se skrčili) , ampak to je nizka cena za osušitev bajte. po mojem so bile podnice itak vgrajene premokre, oz. niso bile sušene po parket protokolu.

[centrum]

Še vprašanje za strokovnjake ..

Ali se talno lahk poliži na izolacijo ..torej plošča....izolacija-storopor...pvc folija..na to folijo pa se cevi priprne s posebnimi čepi jki to cev fiksirajo. :?
To je mišljeno brez sistemskih plošč s čepi.. :o

Zakaj so sistemske plošče tako boljše...?

[soplmed1]

Kot je bilo že rečeno in tudi pregovorno pravimo "tople noge in hladna glava". Temu se s talnim ogrevanjem še najbolj približamo.
Torej, če poskrbimo za kolikor toliko dobro počutje nog (23-24 °C), lahko na račun tega znižamo temperaturo prostora v predelu trupa in glave (20-21 °C). Logično temu sledi manjša poraba toplote za ogrevanje.

V primeru radiatorskega ogrevanja pa moramo temperaturo prostora dvigniti na zavidljivih 25 in več °C, da tla segrejemo na primerno temperaturo za noge. In to mnogi počnejo.
Torej je v tem primeru temp. prostora povprečno 5 °C višja, kot v primeru s talnim ogrevanjem, oz. okoli 5*6%=30 % večja poraba toplote.

Po mojem mnenju pri talnem vseeno ni toliko manjša poraba toplote. Zakaj? Temperatura razlika med estrihom in zemljino je pri talnem ogrevanju tudi za več kot 2-krat višja napram radiatorskem, kar sledijo v enakem razmerju večje toplotne izgube proti zemljini. Zato je pri talnem pametno dati pod estrih nekoliko več izolacije oz. vsaj 15 cm stirodurja.

Sicer pa pri talnem pri uporabi TČ še največ privarčujemo pri tem, da lahko uporabimo nizko temperaturno TČ, ki dela z višjim izkoristkom in še cenejša je v primerjavi s HT TČ.

Se opravičujem vsem tistim, ki imajo radi samo novo, da sem to temo potegnil ven iz naftalina.

[rok77a]

Jaz sem probal sedaj v mrzlih dneh, temperaturo vtoka iz centralne na olje zmanjšati povprečno iz 60 stopinj na 40 stopinj ročno preko mešalnega ventila. To si lahko privoščim ker imam večje radijatorje in radijatorji so sedaj po celi površini bolj topli. Prej ko je bill vtok 60 stopinj, so bili radijatorji na vrhu vroci spodaj mrzli. SEdaj ko je voda 40 stopinj, ki gre v radijatorje, ker je nižja temperatura so seveda radijatoji celi topli. Torej lahko rečem, da je sedaj mogoče v prostoru morda ob isti porabi kakšna stopinja bolj toplo, ker je celotna temperatura v radijatorjih nizja in bolj porazdeljena na večjo površino in ni višja kot 40 stopinj in se toplota ne nabira toliko na stropu, Tudi v kurilnici cevi seveda niso več tok vroče čeprav so v večini izolirane. To se mi zdi vseeno smisleno, da sem naredil, sploh v predhodnem obdobju da še malce znižam temperaturo, ki gre v radijatorje.