Praviš, ti (slovenc8), jem počasi, hodim počasi, delam počasi, ampak utrudim se pa hitro, anede...
Jaz v tem res ne vidim nobene vrednosti. Do zadnje sobe v pritličju daleč za hodit? Koliko brezveznih korakov, kajne. Potem imaš avtomobil zagotovo parkiran v dnevni sobi. Saj veš, koraki pa to...Je tole res daleč prišlo. Ko se človeku v lastni hiši prične dogajat, da se mu niti riti ne ljubi privzdignit in it preverit, če je stroj etažo nižje nehal prat. Ampak če pride sosed, pa pravi, pejt greva na pir, ne, to je pa popolnoma druga zgodba. Tu si skoraj vsi noge polomimo po štengah, da pa bi bili koraki zraven še brezvezni, ma nej ga lomt, pobi. Pa je birt zagotovo dlje kot tisti pralni stroj v pritličju. To ni daleč, stroj pa je. In ko pride še drugi, pa tretji sosed, ufff. In če smo že pri teh "pametnih strojih", ko pri mojem napiše, da bo končal npr. čez 41 minut, je še vsakič končal na sekundo točno. Brez nekih nepotrebnih obvestil. In preprosta kmečka logika bi v tem primeru narekovala, da greš do stroja pet minut kasneje, kot na njem piše, ko bo definitivno končal z delovanjem, če že timerju ne zaupaš. Kaj pa če vmes telefon crkne? Brrr, si skoraj ne predstavljam ta scenarij - panika, kristus, kaj sedaj, ne vem, če je stroj opral, telefon na žnorco in potem pogledat na telefon, če je res opral. Le kam to gre...
Okrog porabe pa: zame sliko porabe predstavlja le tista položnica enkrat na mesec. In ki je že 15 let enaka in se ne spreminja v rangu enega evra. Dokler bo ta številka enaka ali bog ne daj, manjša (pri manjši bom seveda pač modro, skoraj plavo, tiho in se potuhnil, da bi se zaradi tega vznemiril, o ne, to pa ne, bog ne daj, bi me lahko še infarkt od tega), ko pa bo večja, pa bom vsekakor poskusil ugotoviti vzrok. Upam pa, da bodo žile zdržale pritisk. Kot štromarju mi bo to mačji kašelj. Do takrat pa mi za vsa taka sporočanja o stanju pralnih , sušilnih strojev pa njihove porabe, binglja.........kam in v katero smer ni kulturno omenjat, verjetno pa pri tem nemajhno vlogo igra gravitacija. In tudi kak Playboy verjetno nebi bistveno pomagal. Da pa bom zaradi tega še tisti butasti telefon popoldan moral držat v rokah, namesto, da bi ga zagonil nekam tja, kjer ga zagotovo ne bom slišal, do naslednjega jutra. No go. In to le zato, da vidim tisti butasti in "preveč oddaljeni" stroj, če je odžehtal svoje, hmmm. Pri tem, ko sem v lastni bajti? Lenoba, lenoba, zvest ti bom do groba.
Ej, slovenc, en tak bolj osebno vprašanje: pa te kolegi v bifeju še prenašajo, ko kateremu pokažeš zmogljivosti tvojega pralnega/sušilnega stroja na telefonu? Ali pa je kandidatov "k' čjo" gledat, že zmanjkal'?
Pa še ocvirk:
Sem že katerikrat omenil, pa bom znova - povprečna letna poraba raznoraznih ledic, ki gorijo po televizijah, modemih, ruterjih, hišnih kinih, strojih, mikrovalovkah, ducatu takih in drugačnih, potrebnih in nepotrebnih polnilcev, adapterjev, ali pa malini, (oz.

"raspberryju", in preostalemu "jagodičevju" -

"blackberryju"

"strawberryju",

"blueberryju", a ja, pa

"arduinoberryju") da ne naštevam vse te berryje, brez katerih nekateri ne znate (znamo, sebe tu izvzemam) več živet, je nekih pet let nazaj v slo znašala okrog 50€ v letu dni. Lučka tu, lučka tam, kamen na kamen.... 50 ojrov. Samo ne birtu v gostilni - za eno dobro južno za familijo ali pa kompanjone. Tisto južno je požrla "malina".
Malino za pralni, sušilni stroj? Kaj vem? Jaz jih imam raje na vrtu, čeprav je do njih treba narediti kak, pa ne ravno brezvezen, korak. Pa še dobra je, za marmelado in za jest.
Ampak motor na sliki je pa fensi. Samo en brezvezni napis ga zakriva, drugače bi bil popoln. Motor namreč. Res.