+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4)
+--- Forum: Tlaki, izolacija in ostrešja (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=16)
+--- Tema: Poševnina mansarde - izolacija (/showthread.php?tid=15356)
Strani:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
151
152
153
154
- Bern - 19.11.2008
Hja, seveda smo slišali Kroket. Ampak dobro poglej, tisto kar jaz poznam ima vedno na zunanji strani bistveno več izolacije, kot na notranji. In to je bistvo ! Elementi z enako debelino izolacije pa se uporabljajo kot nosilne ali nenosilne predelne stene, s fasadno izolacijo pa tudi kot zunanje stene ( citirano iz prospekta enega izmed proizvajalcev, ki jih navajaš ) - pa smo spet tam, če si pozorno prebral.
Gre torej za čisto logično staro gradbeno fizikalno modrost : parna zapora ( ali masivna zaporna stena ) maksimalno na eni tretini ( 1/3 ) toplotne izolacije !!! Če nočeš imeti težav vedno, edino na obali lahko malo goljufaš, kjer računska temp. ni -5C ampak 5C.
Glede fizikalnih lastnosti materialov pa tole : eps ( stiropor ) je difuzijsko resda relativno precej zaporen material, nikakor pa spet ne toliko zaporen, da bi lahko opravljal funkcijo parne zapore.
Lp
- ataIBA - 19.11.2008
Bern Napisal:Stanko, vsekakor ti glede na situacijo grozijo težave s kondenzacijo ! Nikakor se ne morem strinjati z izvedbo ''fasade'' na stropu jedilnice, sploh ne v primeru da bo izolacija bistveno debelejša, kot zunaj - to pomeni, da bo plošča hladna. Nima veze tistih 5cm na plošči. Če imaš pod ploščo 14 se je tam zgodil temp. padec in imaš za računske pogoje v Lj. temp. plošče pozimi blizu 2C. Torej, parna zapora je definitivno potrebna. S ''fasado'' je ne moreš izvesti. Ni šans, da ne boš imel problemov. V tem primeru je res bolje, da daš spodaj samo 5cm -to bi nekako za silo šlo glede kondenza, vendar imaš potem zelo slabo vrednost U-ja, okrog 0,34W/m2K. Nov pravilnik postavlja mejno vrednost 0,20W/m2K. To je tudi že dolgo priporočilo !Bravo Bern. Ta sistem priporočam samo za dano situacijo, ker ni prostora za izolacijo od zunaj, na minus strani. Izjema in ne pravilo.
Jaz bi raje razmišljal v smeri gips obloge na notranji strani, ker v tem primeru sigurno lahko izvedeš parno zaporo. Res je, nobena p.z. ni 100%, vendar če se potrudiš, vzameš primerne materiale in vse zatesniš boš dosegel 97%- in bo dovolj. Poleg tega lahko za izolacijo uporabiš mineralno volno klase 0,35 (npr. Tervol DP-5) dosežeš U=0,20!
Za p.z. vzameš eno res hudo zaporo,npr. Sikavap, vse spoje zlepiš z nekim Solifitom in robove zatesniš z butilenom.
Jaz bi šel še korak dlje. Naredil bi dvojno podkonstrukcijo. Prvo leseno v višini 10cm. Vmes bi vgradil Tervol DP-5 in preko parno zaporo. Potem pa bi šele montiral kovinsko podkonstrukcijo za Knauf - 99% !
Kje je objekt lociran ?
Hudo mi se pa smilijo ljudje, ki si zgradijo oz. stanujejo v betonskem bunkerju obojestransko obloženim s stiroporom. Sistem morda dober za pisarne, ne pa za bivalne in celo spalne prostore. Energetsko varčen objekt je, to je res. Je pa to tudi vse.
LP.
- Žiga - 19.11.2008
pasivniTomaz Napisal:Žiga Napisal:Saj itak nekje mora prehajati ali imaš stene bolj paroprepustne? Kdo drug že, ti Žiga pa ne. Drži?pasivniTomaz Napisal:No, po ogledu linka sem zelo skeptičen do parne zapore na spodnji strani saj ob njenih prebojih (žeblji, vijaki in še kaj)pride do prevelikih poškodb lesene konstrukcije.
Boljša se mi zdi parna zavora, tako da para enakomerno po celi površini prehaja čez konstrukcijo:
Jah, potem samo še več vlage pride čez ker imaš ravno tako preboje?!
Razen, če je s prisilnim prezračevanjem to bolj uravnano. To bi pa lahko bilo možno.
Sicer pa poglej na dno linka. Tam je ena risba primerjave med prehajanjem vlage: čez 1m2 strehe s parno oviro je 1 g/dan (ker se parni pritisk porazdeli) in čez 1mm špranjo pa se skoncentrira 360 g/dan. Zveni smiselno.
Ne pozabit, da so ekoprodukt trgovci, in to najbolj agresivni v Sloveniji na tem področju. Pišejo tako, da poganja njihov mlin.
S prisilnim prezračevanjem gre že tako preveč vlage ven (40% vlažnost v takih hišah so bolj pobožne želje brez dodatnega navlaževanja), tako da bi bilo dodatno odvajanje vlage neumnost. V bistvu se verjetno zgodi obratno, torej da vlaga začne prehajati iz izolacije v hišo (ker je v hiši pač zelo suho), kar pa jo hladi in meni spet ni všeč (seveda pod predpostavko, da ti vlažnost v hiši ni prenizka).
Da bi čez milimetrsko špranjo prišlo pri 50% vlažnosti in 20 stopinjah v izolacijo 360g vode, če je zunaj nič, mora v enem dnevu priti čez špranjo 80m3 zraka (3.5m3 na uro). Torej zelo idealizirane razmere, ker je to kar precej zraka. Nadtlak v hiši mora biti kar soliden, pretok zraka čez špranjo, pa zelo neoviran - nobene izolacije, nič zaprto spodaj s knaufom... Skratka, lahko bi napisali tudi 2 litra, pa jim še vedno nebi mogel očitati, da je nemogoče.
Drugače pa še nisem slišal, da bi oni naredili kakšno hišo, ki ima tesnost boljšo od 0.6, medtem ko imajo druge firme že hiše s tesnostjo 0.3, tako da lahko njih to še najbolj skrbi, koliko vlage se jim bo nabralo v izolaciji.
- Stanko - 19.11.2008
ataIBA Napisal:Bern Napisal:Stanko, vsekakor ti glede na situacijo grozijo težave s kondenzacijo ! Nikakor se ne morem strinjati z izvedbo ''fasade'' na stropu jedilnice, sploh ne v primeru da bo izolacija bistveno debelejša, kot zunaj - to pomeni, da bo plošča hladna. Nima veze tistih 5cm na plošči. Če imaš pod ploščo 14 se je tam zgodil temp. padec in imaš za računske pogoje v Lj. temp. plošče pozimi blizu 2C. Torej, parna zapora je definitivno potrebna. S ''fasado'' je ne moreš izvesti. Ni šans, da ne boš imel problemov. V tem primeru je res bolje, da daš spodaj samo 5cm -to bi nekako za silo šlo glede kondenza, vendar imaš potem zelo slabo vrednost U-ja, okrog 0,34W/m2K. Nov pravilnik postavlja mejno vrednost 0,20W/m2K. To je tudi že dolgo priporočilo !Bravo Bern. Ta sistem priporočam samo za dano situacijo, ker ni prostora za izolacijo od zunaj, na minus strani. Izjema in ne pravilo.
Jaz bi raje razmišljal v smeri gips obloge na notranji strani, ker v tem primeru sigurno lahko izvedeš parno zaporo. Res je, nobena p.z. ni 100%, vendar če se potrudiš, vzameš primerne materiale in vse zatesniš boš dosegel 97%- in bo dovolj. Poleg tega lahko za izolacijo uporabiš mineralno volno klase 0,35 (npr. Tervol DP-5) dosežeš U=0,20!
Za p.z. vzameš eno res hudo zaporo,npr. Sikavap, vse spoje zlepiš z nekim Solifitom in robove zatesniš z butilenom.
Jaz bi šel še korak dlje. Naredil bi dvojno podkonstrukcijo. Prvo leseno v višini 10cm. Vmes bi vgradil Tervol DP-5 in preko parno zaporo. Potem pa bi šele montiral kovinsko podkonstrukcijo za Knauf - 99% !
Kje je objekt lociran ?
Hudo mi se pa smilijo ljudje, ki si zgradijo oz. stanujejo v betonskem bunkerju obojestransko obloženim s stiroporom. Sistem morda dober za pisarne, ne pa za bivalne in celo spalne prostore. Energetsko varčen objekt je, to je res. Je pa to tudi vse.
LP.
Objekt je v bližini Domžal. Tale ideja z dvojno konstrukcijo mi je všeč - samo eno vprašanje imam: ali ne bi raje namesto Tervola v debelini 10 cm, raje vgradil stiroporja (je lažji, bolje se ga da montirati - lepiti na strop, pa verjetno manj vpija ev. vlago, ki bo kljub vsemu prešla iz prostora v konstrukcijo)? Lesene letve lahko dam na razdaljo 1m (kot je dolžina stiroporja) in bodo služile istočasno kot območje za pritrjevanje parne zapore in prečnih kovinskih nosilcev knauf stropa - BRILJANTNO!
Še eno vprašanje: Kaj pa vlaga v sami betonski konstrukciji? Zgornjo ploščo smo betonirali v začetku avgusta, HI je bila narejena konec avgusta, fasada pa konec septembra in oktobra. Torej betonska plošča je obložena z vseh strani (z HI in TI) razen proti notranjosti (jedilnice). Če jo sedaj še s podnje strani neprodušno zaprem, se mi poraja vprašanje kam bo ta vlaga šla, saj se ne bo mogla nikamor izsuševati.
Pa še nekaj me muči: Estriha v jedilnici še nisem zabetoniral. Ko ga bom, bo zaradi izsuševanje v prostoru še veliko dodatne vlage. Ali naj strop in parno zaporo izvedem pred tem (da se ne bo bett. plošča še bolj napila vlage) ali to ni tako pomembno.
Hvala za odgovore
LP
Stanko
- ataIBA - 19.11.2008
Stanko Napisal:Pa še nekaj me muči: Estriha v jedilnici še nisem zabetoniral. Ko ga bom, bo zaradi izsuševanje v prostoru še veliko dodatne vlage. Ali naj strop in parno zaporo izvedem pred tem (da se ne bo bett. plošča še bolj napila vlage) ali to ni tako pomembno.
Hvala za odgovore
LP
Stanko
Sedaj prihajajo kar dobri pogoji za hitro in naravno izsuševanje. Ima pa svojo ceno na energiji. Po izdelavi estriha s segrevanjem zraka v prostoru vežeš nanj vlago. Pri prezračevanju splakneš vlažen zrak ven in dovajaš hladnega in zelo malo vlažnega. Postopek ponavljaš čimvečkrat oz. kakor hitro se zrak segreje v sobi.
LP.
- pasivniTomaz - 19.11.2008
Pa še nekaj me muči: Estriha v jedilnici še nisem zabetoniral. Ko ga bom, bo zaradi izsuševanje v prostoru še veliko dodatne vlage. Ali naj strop in parno zaporo izvedem pred tem (da se ne bo bett. plošča še bolj napila vlage) ali to ni tako pomembno.
Hvala za odgovore
[/quote]
Kaj pa višina v jedilnici? Glej, da boš imel po lepljenju stiroporja še vedno 2,5 m svetle višine med oblogo na estrihu in finalno oblogo stropa!
Pa razmisli o še eni varianti
da zgoraj, kjer boš imel izhod na teraso demontiraš balkonska vrata, jih vgradiš 15 cm višje, tako da bo notri 15 cm stopnica pred izhodom na teraso, zunaj pa pravilna obrnjena ravna streha:-finalna obloga (ploščice?)
-naklonski beton
-estrih
-stirodur
-bitumenska varjena HI
-AB plošča
-omet ali "gips"
(dopuščam možnost da sem izpustil kako "folijo")
- Stanko - 19.11.2008
ataIBA Napisal:Stanko Napisal:Pa še nekaj me muči: Estriha v jedilnici še nisem zabetoniral. Ko ga bom, bo zaradi izsuševanje v prostoru še veliko dodatne vlage. Ali naj strop in parno zaporo izvedem pred tem (da se ne bo bett. plošča še bolj napila vlage) ali to ni tako pomembno.
Hvala za odgovore
LP
Stanko
Sedaj prihajajo kar dobri pogoji za hitro in naravno izsuševanje. Ima pa svojo ceno na energiji. Po izdelavi estriha s segrevanjem zraka v prostoru vežeš nanj vlago. Pri prezračevanju splakneš vlažen zrak ven in dovajaš hladnega in zelo malo vlažnega. Postopek ponavljaš čimvečkrat oz. kakor hitro se zrak segreje v sobi.
LP.
Hvala za nasvet. Prosim še za odgovor na vprašanje okoli zaprte vlage v plošči po izvedbi TI in ali naj pred betonažo estriha izvedem izolacijo stropa vključno z parno zaporo, da ne bo šla vlaga, ki bo nastala pri izsuševanju estriha v konstrukcijo?
Lp
Stanko
- pasivniTomaz - 19.11.2008
Žiga Napisal:Ne pozabit, da so ekoprodukt trgovci, in to najbolj agresivni v Sloveniji na tem področju. Pišejo tako, da poganja njihov mlin.Vem in imam to v glavi ko berem prospekte in "kao" strokovne članke v revijah kjer je na sosednji (ali pa isti) strani reklama za taisto zadevo.
Zadevo sem pač omenil, ker res mislim, da lahko pri parni zapori prej pride do škode na konstrukciji kot pri parni oviri.
Žiga Napisal:S prisilnim prezračevanjem gre že tako preveč vlage ven (40% vlažnost v takih hišah so bolj pobožne želje brez dodatnega navlaževanja), tako da bi bilo dodatno odvajanje vlage neumnost.Ja, saj na to sem mislil, pa izgleda, da sem se narobe izrazil.
Žiga Napisal:Drugače pa še nisem slišal, da bi oni naredili kakšno hišo, ki ima tesnost boljšo od 0.6, medtem ko imajo druge firme že hiše s tesnostjo 0.3, tako da lahko njih to še najbolj skrbi, koliko vlage se jim bo nabralo v izolaciji.Prav, nisem seznanjen.
- Bern - 19.11.2008
Stanko, nikakor s stiroporjem. Sicer razmišljaš logično, vendar ni. Stiropor ti bo ob eventuelni vlažnosti le-to zadrževal na mestu nastanka in s časom tudi vezal nase to vlago. Zapomni si, ko enkrat namočiš stiropor je totalno sr.... Čas sušenja je enormen, zadeva se ''kuha'' in smrdi. Imel sem priložnost to videti v praksi - ni fino. Tervol pa s svojo visoko paropropustnostjo ne bo zadrževal vlage na mestu nastanka, ampak ji bo odvisno od pogojev omogočil karseda hitro izsušitev - sam po sebi resda hitreje veže vodo, vendar ji še hitreje omogoča izsušitev. Poleg tega je kamena volna odporna na mikroorganizme ( beri plesen in ostalo glivično golazen ). In še nekaj, kot sem ti omenil, s kvaliteto volne 0.35 boš dosegel boljši toplotno izolativni efekt, in vgradiš jo enostavno tako, da jo tesno zagozdiš med lege - DP-5 je zadosti kompaktna, brez skrbi. Kaj češ lepit in pacat z lepilom ... 8)
- Bern - 19.11.2008
Aja, še glede estriha. Nima neke strašne veze če boš dobro naredil strop. Važno je, da je plošča suha. Vseeno pa mogoče bolje, da estrih narediš ( in posušiš ) pred izvedbo stropa - teoretično je manj možnosti za kakršnokoli težavo - pravzaprav ni možnosti.
Pa kot sem enkrat že napisal, prve tri dni estriha ne smeš sušiti intenzivno.
Lp
- Žiga - 19.11.2008
pasivniTomaz Napisal:Zadevo sem pač omenil, ker res mislim, da lahko pri parni zapori prej pride do škode na konstrukciji kot pri parni oviri.
Samo zakaj? Ker se več vlage izloči čez celotno konstrukcijo?
Moje mnenje je, da se bo čez špranje izločala ista količina vlage, razen če bo zaradi parne ovire znotraj hiše bolj suho. Če se pravilno zrači in je hiša pravilno narejena, bo pozimi najverjetneje presuho. Vprašanje je celo, in to tudi oglašujejo (uravnavanje vlage), če se nebi v tem primeru znotraj celo dvignila vlažnost, ker bi prehajala čez konstrukcijo. Tako bi čez špranje prehajalo še več vlage nekontrolirano.
Za prisilno prezračevanje pa se strinjava, hotel sem samo podkrepit.
- pasivniTomaz - 19.11.2008
pasivniTomaz Napisal:še raziskujem.No in sem res malo pogledal. Vse kaže na to, da je ta drug prezračevalni kanal res priporočljiv (če ne celo nujno potreben - kdo bi vedel?)
@ataIba izgleda, da imaš prav glede tega - vsaj delno
Tondach ima to v detajlih že od leta 2000, edini pa ima tudi dimenzije potrebne debeline obeh kanalov: klasičen prezr. kanal min. 5 cm, spodnji nad TI pa min. 2 cm!
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.tondach.si/">http://www.tondach.si/</a><!-- m --> V "izdelki" klikni "info prospekt" in odpre se ti PDF.
Rockwool to doda samo kot namig na koncu <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.rockwool.si/sw3949.asp">http://www.rockwool.si/sw3949.asp</a><!-- m --> "
Citat:NAMIG"
Pri obstoječih objektih, ki običajno nimajo paroprepustne sekundarne kritine (folije), morate upoštevati, da bo vgrajena izolacija vsaj 3 cm tanjša od višine špirovca, zaradi potrebne zračne plasti med sekundarno kritino (paronepropustno folijo) in toplotno izolacijo.
Ursa predvideva, da so sodobne paropropustne sekundarne kritine dovolj paropropustne, da ni potrebe po dodatnem prezračevalnem kanalu razen pri rekonstrukciji od "spodaj":
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.ursa.si/_files/Posevne_strehe_2008.pdf">http://www.ursa.si/_files/Posevne_strehe_2008.pdf</a><!-- m -->
"
Citat:Nasveti za kvalitetno izvedbo"
Zelo pomembna je pravilna uporaba gradbenih folij. Na notranji – topli strani strehe je potrebno vgraditi folijo – parno oviro ali parno zaporo. Priporoča se vgradnja parne ovire, saj le ta v določeni meri prepušča zračno vlago, vendar le v količinah, ki niso nevarne za kondenzacijo vlage znotraj strešne sestave. Parne ovire imajo paro zaporno vrednost približno sd = 2,0 metra. Zelo pomembna je natančnost pri vgradnji folij. Vsi vzdolžni spoji, preboji in priključki na zidove morajo biti izvedeni tesno, biti morajo zalepljeni. Za ta namen obstajajo različni tesnilno-lepilni trakovi in mase.
Streha naj bo izvedena s prezračevalnim kanalom minimalne višine 5 cm in ustrezno izvedbo zajema zraka v kapu in izpusta v slemenu. Zračni kanal preprečuje kondenzacijo vlage pod kritino, hkrati pa preprečuje pregrevanje podstrešnih prostorov v poletni vročini. Za učinkovito preprečevanje pregrevanja pri daljših strešinah priporočamo višino prezračevalnega kanala 8 cm.
Med izolacijo in zračnim kanalom mora biti nameščena sekundarna kritina ali z drugim imenom paroprepustna folija. Dobre paroprepustne folije imajo sd vrednost unichr("8804") 0,02 m.
Vgradnja opaža ni nujna, je pa koristna, saj strehi daje pohodnost v času montaže in kasnejših posegov. Deske naj bodo suhe in nameščene z medsebojnim 1 do 2 cm razmikom.
A) Sanacija strehe z obstoječo bituminizirano strešno lepenko
Kot sekundarna kritina je uporabljena bituminizirana strešna lepenka, ki je parozaporen sloj. Posledično lahko prihaja do kondenzacije pare znotraj strešne sestave. Med deskami, na katerih je nameščena strešna lepenka ter med izolacijo moramo zato pustiti prezračevalni kanal. Formiramo ga tako, da med špirovci napnemo paroprepustno folijo z odmikom vsaj
4–5 cm od lesenega opaža (večja višina bolj učinkovito preprečuje pregrevanje; prikaz na sliki A). Zračni sloj mora imeti ustrezno izvedbo zajema zraka v kapu in izpusta v slemenu. Strešna lepenka mora biti v slemenu prekinjena, v kapu pa je na fasadi treba napraviti odprtino, ki se jo zaščiti z mrežico. Izolacija URSA SF 35, URSA SF 38 ali URSA DF 40 se nato namesti med špirovci in dodatno še sloj pod špirovci, ki mora biti ustrezno debelejši zaradi zmanjšane debeline izolacije med špirovci (prostor za prezračevalni kanal). Zaradi omejitve s prostorom priporočamo uporabo URSA SF 35, saj ima najboljše izolacijske lastnosti.
B) Sanacija strehe brez prezračevalnega kanala in sekundarne kritine
V tem primeru je najbolj optimalna rešitev namestitev paroprepustne folije, s katero se ovije špirovce. Z letvijo ustvarimo trikotni prezračevalni kanal med strešno kritino in paroprepustno folijo (Slika B, poziciji 5 in 6). Izo-lacija URSA SF 35, URSA SF 38 ali URSA DF 40 se namesti med špirovci in dodatno še sloj pod špirovci. Zaradi omejitve s prostorom priporočamo uporabo URSA SF 35, saj ima najboljše izolacijske lastnosti. Med notranjo oblogo in izolacijo se namesti parno oviro ali parno zaporo.
Sicer pa ima drug prezračevalni kanal v prospektih tudi Roser, pa Creaton in Bramac.
Hosekra, Trimo in Decra pa tega nimajo ali pa nisem našel.
___________________________________________________________
Povzetek pod črto:
- če rekonstruirate streho, ki ima za sekundarno kritino strešno lepenko je pod njo priporočljivo/potrebno izvesti prezračevalnio kanal
- če izvajate novo streho je pri nekaterih proizvajalcih skoraj obvezno, pri nekaterih priporočljivo, nekateri pa tega sploh nimajo v detajlih
če je sekundarna kritina s paroprepustnostjo Sd unichr("8804") 0,02 m (z deskami na razmaku ali direkt na TI) drug prezračevalni kanal ni potreben če je sekundarna kritina s paroprepustnostjo Sd večjo kot 0,02 m (to so tudi Agepan plošče) pa je potrebno izvesti drug prezračevalni kanal.
- pasivniTomaz - 19.11.2008
Žiga Napisal:Da, se razporedi. Ampak ne več vlage - temveč ista količina kot bi se sicer koncentrirala na 4-8 (?) prebojih parne zapore.pasivniTomaz Napisal:Zadevo sem pač omenil, ker res mislim, da lahko pri parni zapori prej pride do škode na konstrukciji kot pri parni oviri.
Samo zakaj? Ker se več vlage izloči čez celotno konstrukcijo?
Moje mnenje je, da se bo čez špranje izločala ista količina vlage, razen če bo zaradi parne ovire znotraj hiše bolj suho. Če se pravilno zrači in je hiša pravilno narejena, bo pozimi najverjetneje presuho. Vprašanje je celo, in to tudi oglašujejo (uravnavanje vlage), če se nebi v tem primeru znotraj celo dvignila vlažnost, ker bi prehajala čez konstrukcijo. Tako bi čez špranje prehajalo še več vlage nekontrolirano.
Za prisilno prezračevanje pa se strinjava, hotel sem samo podkrepit.
Saj tega nisem imel v mislih konkretno za tvojo hišo ampak za ostale, kjer ni prisilnega prezračevanja. Verjamem, da bo to pri tebi komaj omembe vreden problem ali pa sploh ne, a ne? :wink:
- Stanko - 19.11.2008
Bern in ostali
zahvaljujem se za nasvete in strokovna tolmačenja. Sedaj sem razjasnil pojme in gremo veselo na delo.
Vsem še enkrat hvala.
LP
Stanko[/quote]
- Baksus - 19.11.2008
Pardon.
Pa kdo od vas dejansko ve, kolikšna je paropropustnost stiropora?
Predlagam, da si ogledate pdf download na strani <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.plasticsportal.net/wa/plasticsEU~en_GB/portal/show/content/literature/styropor">http://www.plasticsportal.net/wa/plasti ... e/styropor</a><!-- m -->, ter ugotovite, da je difuzijska upornost vodni pari stiropora glede na njegovo gostoto 15 do 30 kg/m3 med 55 in 85.
In drugi materiali? Naštejem jih samo nekaj, za katere je splošno mišljeno, da "dihajo", pa imajo naslednje difuzijske upornosti vodni pari:
strešnik gostote 1900 kg/m3 ... 40
beton glede na marko ............ 30 - 90
mehek les gostote 500 kg/m3 ...70
malta gostote 2100 kg/m3 ........30
Borov les in stiropor imata enako difuzijsko upornost vodni pari, oziroma "prevajata" enako količino vodne pare.
Zakaj menite, da se vlaga iz notranjosti izloča čez stene? Vlaga se odvaja skozi okna ali pa s prezračevalno napravo.
Vse debate o tem, da stiropor ali katerikoli drug material "diha" ali "ne diha", so za potrebe odvajanja vodne pare iz notranjosti stavbe povsem odveč. Važen je vrstni red materialov, ki jih zvrstimo v steno, glede na njihovo difuzijsko upornost vodni pari, da preprečimo nastajanje kondenza.
Tudi naša koža diha. A če si zatisnemo nos, se bomo vseeno zadušili.
Koža ni namenjena dihanju. Zato imamo pljuča. Hiše pa imajo za dihanje in odvajanje vodne pare okna in prezračevalne naprave, stene se namenjene bolj nosilnosti kot prezračevanju in odvajanju vlage.