PodSvojoStreho.net
Okvine cene kotlov na polena - Print verzija

+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4)
+--- Forum: Energijski viri (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=18)
+--- Tema: Okvine cene kotlov na polena (/showthread.php?tid=28409)

Strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 9


Re: Okvine cene kotlov na polena - gape - 28.3.2010

Monter Napisal:Kaj pa pravite o pečeh KWB? Razmerje kvaliteta cena?

Ko sem kupoval kotel je bil v tistem trenutku najcenejši med najboljšimi z LS, pa še dobavni rok je bil kratek. Nisem okleval in ni mi žal. Classicfajerca je zakon. Regulacija enostavna in zelo obsežna. Ima že cca 1300 obratovalnih ur, generalno čiščenje, do sedaj brez problemov.


Re: Okvine cene kotlov na polena - jan119 - 10.5.2010

Žerjavar Napisal:Verjemite, da imajo kotli izkoristek 90%. Že deklaracija proizvajalca to dokazuje.

Kotel DHV 25 kW porabi za nazivno moč 7,6 kg/h suhega lesa. Pri kurilni vrednosti 15 MJ/kg je to 31,7 kW. Izkoristek je 79 %, deklariran 90,1 %.

Kotel Buderus Sigma 20 ima do 24 kW moči. Dimni plini 0,019 kg/s imajo temperaturo preko 190 st. Za segrevanje za 170 st pri spec. toploti 1 kJ/kgK porabiš 3,2 kW toplote. Izkoristek je manj kot 88% (odvisno od dejanske temp. dimnih plinov), deklarirano 9o %.

Ti kotli so testirani na državnem avstrijskem inštitutu. Kakšen je rezultat, pa je razvidno iz njihovega certifikata (90,17%). Kotel DHV 25S ne pomeni 25 kw, ampak je oznaka. Kotel dosega 31 kw s suhimi bukovimi drvi. Moč vsakega kotla pa je zelo odvisna od kvalitete drv in njihove vlažnosti (manjša vlažnost - manjša poraba energije za sušenje goriva). :!:


Re: Okvine cene kotlov na polena - Žerjavar - 10.5.2010

Citat:Ti kotli so testirani na državnem avstrijskem inštitutu. Kakšen je rezultat, pa je razvidno iz njihovega certifikata
Verjamem! Sem vzel podatke iz proizvajalčeve deklaracije in rezultat izračuna primerjal z istim podatkom iz iste deklaracije. Brez vsakega komentarja, mojega in tujega (do sedaj).

Kdo pa tebe plačuje, da zatrjuješ, da so podatki iz deklaracije verodostojni, brez da bi matematično to dokazal? Jaz nisem prikazal načina izračuna, sem pa povedal podatke in rezultat. Kateri podatek v deklaraciji ni pravilen, nimam pojma.


Re: Okvine cene kotlov na polena - goba - 13.5.2010

jan119 Napisal:Moč vsakega kotla pa je zelo odvisna od kvalitete drv in njihove vlažnosti (manjša vlažnost - manjša poraba energije za sušenje goriva).

Tole pa niti slučajno ne drži. Pri uplinjevalnih kotlih z regulacijo moči in lambda regulacijo izgorevanja kakovost kuriva praktično nič ne vpliva na moč kotla.

Pri zelo kakovostnih suhih drveh, kotel že v zelo kratkem času zelo zmanjša obrate ventilatorja. Pri slabših, lahko tudi še malo vlažnih drveh, pa je število obratov ventilatorja občutno višje.

Lambda regulacija, pa v obeh primerih poskrbi za optimalno izgorevanje drv. Tudi tu je razlika občutna. Bolj je les suh, bolj se odpre loputa za sekundarni zrak. Pri loputi za primarni zrak pa je obratno.

Kakršne koli drva ali lesne ostanke sem kuril (kotel ETA SH-20), kotel nikoli ni imel problema doseči največje moči. Kuril sem tudi energijsko zelo slabo kurivo (stare preparele črvive smrekove deske).

Dejstvo pa je, da enaka količina različnega kuriva proizvede različno količino energije. Po domače povedano, poln kotel slabšega kuriva prej zgori. Gori pa pri enaki moči kotla!

L. P.: Goba


Re: Okvine cene kotlov na polena - aleks - 14.5.2010

goba Napisal:Lambda regulacija, pa v obeh primerih poskrbi za optimalno izgorevanje drv. Tudi tu je razlika občutna. Bolj je les suh, bolj se odpre loputa za sekundarni zrak. Pri loputi za primarni zrak pa je obratno.
L. P.: Goba

pri kotlih z lambdo se loputa za sekundarni zrak pripira/regulira samo glede na prisotnost preostanka kisika v izgorelih plinih, se pravi regulira vsebnost med 6 in 8% nadstehiometričnega kisika, (odvisno od modela kotla). tu je lambdi čisto vseeno ali so drva suha ali ne. vrtljaje ventilatorja (in ponekod loputo) primarnega zraka pa regulira kotel glede na temperaturo dimnih plinov na izstopu iz izmenjevalnika kotla. običajno med 120°C in 180°C pri bolših kotlih in nad 180°C pri atmosih (tam je že bolj krog 200-220°C; tako atmos nikol ne more dosežt izkoristka preko 85, razen če se ga lotiš in ga fino zmoddaš). ponekod (pri cenejših) pa loputo primarca (ali kar celokupnega zraka) regulira samson glede na temperaturo vode v kotlu.
Viri : dolgotrajno čitanje holzvergaser in atmos forumov ... :? velik za prečitat ...


Re: Okvine cene kotlov na polena - Hanzi - 15.5.2010

in zakaj ima potem prometej na Eti <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.ingenium.si/prometej/index.php?action=lasthour">http://www.ingenium.si/prometej/index.p ... n=lasthour</a><!-- m --> tem. dima okoli 200. peč ni tipa atmos!


Re: Okvine cene kotlov na polena - ANNI - 15.5.2010

Pri meni z lahkoto pridejo dimni plini do omejilca 215 stopinj, potem gre ventilator na manjše obrate. Ko temp. dimnih plinov pade pod 215 stopinj se obrati ventilatorja začnejo povečevat. Kotel KWB Classicfire 20 Kw, bukova polena sekana februarja 2009, ogrevalno sezono začel konec septembra pa še kar traja, poraba 15 m3.


Re: Okvine cene kotlov na polena - Hanzi - 16.5.2010

Se pravi tvoj kotel ne spada med boljše? :wink:
Jaz si razalgam tele kotle tako da nižja ko je temperatura, boljši je.


Re: Okvine cene kotlov na polena - burgy26 - 16.5.2010

To ne moreš primerjat naprimer s kotlom na pelete...saj tukaj mora biti višja temperatura, saj gori na polno...poglej, na pelete ti sproti dozira, po max za kakšne 2 pesti peletov, pa temperatura dosega do 180 stopinj...


Re: Okvine cene kotlov na polena - Merlin1 - 16.5.2010

Seveda je nižja temperatura boljša. Jasno do določene mere in tudi na presežek zraka je treba gledat. Moje mnenje za kotel na trdo gorivo je vse do 240C ok, če je presežek zraka v normalnih merah.


Re: Okvine cene kotlov na polena - aleks - 17.5.2010

Hanzi Napisal:in zakaj ima potem prometej na Eti <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.ingenium.si/prometej/index.php?action=lasthour">http://www.ingenium.si/prometej/index.p ... n=lasthour</a><!-- m --> tem. dima okoli 200. peč ni tipa atmos!
razlika temperature d.p. od 200 na recimo 150°C predstavlja že izgubo, ki je merljiva: to je okrog 4%. kotel je torej "slabo" nastavljen. po novi uredbi o izkoristku malih kurilnih naprav v nemčiji taka nastavitev pri novih kotlih ni več možna. je pa res, da si proizvajalec s tako visoko nastavitvijo temperature d.p. malo podaljša življensko dobo kotla, pač na račun teh nekaj odstotkov pri izkoristku. ta nastavitev na višjo temperaturo d.p. nam tudi pušča nekaj maneverskega prostora pri vlažnosti drv.
zdaj še nekaj o teh t.i. izgubah: med nami povedano, teh nekaj odstotkov ne predstavlja prav veliko, sploh če gre dimnik skozi sredino hiše in ga štejemo lahko tako med ogrevala, ker pripomore k splošni bilanci ogrevanja. višja T d.p. ščiti kotel in dimnik, to je pa prednost, ki se je zakonodajalci ne (ali se nočejo) zavedajo ...
T d.p. pri zagonu v uplinjevalnih kotlih seveda preskoči navedene vrednosti, ker prvih 10 minut niti nima smisla regulirat kotla nevemkaj. važno je da kotel doseže fazo uplinnjanja in da hitrost plamena ni nižj od recimo 12-14 m/s. zato ob zagonu tudi kvalitetnejših kotlov temperatura nekoliko poraste nad "idealno" vrednost.


Re: Okvine cene kotlov na polena - aleks - 17.5.2010

pa še en vidik tovarniško višje nastvitve T d.p.: vršna moč kotla se tako (lahko) dvigne, ob primerno večjih izgubah. Na primer: Vigas 14.9, ki velja za kotel z manj kot 15 kW, v nemčiji torej izvzet iz programa obveznih letnih meritev, zlahka navijemo na 25 kW zgolj z višjo nastavitvijo T d.p. izkoristak se nam sicer odpelje malo nižje, ampak ljudem je to vredno, ker ni sitnosti z dimnikarjem.


Re: Okvine cene kotlov na polena - goba - 17.5.2010

aleks Napisal:
goba Napisal:Lambda regulacija, pa v obeh primerih poskrbi za optimalno izgorevanje drv. Tudi tu je razlika občutna. Bolj je les suh, bolj se odpre loputa za sekundarni zrak. Pri loputi za primarni zrak pa je obratno.
L. P.: Goba

pri kotlih z lambdo se loputa za sekundarni zrak pripira/regulira samo glede na prisotnost preostanka kisika v izgorelih plinih, se pravi regulira vsebnost med 6 in 8% nadstehiometričnega kisika, (odvisno od modela kotla). tu je lambdi čisto vseeno ali so drva suha ali ne. vrtljaje ventilatorja (in ponekod loputo) primarnega zraka pa regulira kotel glede na temperaturo dimnih plinov na izstopu iz izmenjevalnika kotla. običajno med 120°C in 180°C pri bolših kotlih in nad 180°C pri atmosih (tam je že bolj krog 200-220°C; tako atmos nikol ne more dosežt izkoristka preko 85, razen če se ga lotiš in ga fino zmoddaš). ponekod (pri cenejših) pa loputo primarca (ali kar celokupnega zraka) regulira samson glede na temperaturo vode v kotlu.
Viri : dolgotrajno čitanje holzvergaser in atmos forumov ... :? velik za prečitat ...

Seveda je lambdi vseeno. Jaz sem samo opazoval, kako so odprte lopute pri eni sezoni sušenih drveh in kako pri zelo suhih drveh, ki so se več let sušila v drvarnici. Zagotovo je bila bila loputa za sekundarni zrak pri zelo suhih drveh bistveno bolj odprta. Je pa res, da drva niso bila povsem enake vrste in debeline.

To, da lambda sonda odprtine nastavlja glede na ostanek kisika, se pa seveda strinjam. Pri mojem kotlu poizkuša doseči 6 %.


Re: Okvine cene kotlov na polena - aleks - 17.5.2010

6% je kar dobra (realna) lambda, goba. sicer je tako, da na proces uplinjanja (torej tudi položaj loput) vpliva, kot si že ugotovil, miljon faktorjev, od tipa lesa, vlažnosti, preseka polen, in ja, tudi načina polnitve kotla, koliko je kotel zabasan s pepelovim prahom itd (že čisto tanka plast pepelovega prahu na površinah kotla lahko krepko dvigne T d.p., kar posledično pomeni drastično loputno telovadbo) ...


Re: Okvine cene kotlov na polena - goba - 17.5.2010

Letos sem pokuril ogromno smrekovih krajnikov. Kar nekaj časa sem porabil, da sem se naučil kuriti to vrsto kuriva. Bistveno je bilo, da sem jih razcepil na več delov in natančno naložil. Če sem kuril cele, je bil problem pri posedanju in posledično loputna telovadba. Potem sem ugotovil, da izjemno pomaga, če naložiš na vrh vsaj eno težko poleno. Ves drobir, pa potem na vse skupaj. Ko sem se navadi, je vse skupaj gorelo kot idealno debela drva.

Pa še nekaj. Lepše gori, če ima kotel čim manj pepela spodaj (ne glede na to, če redno čistiš izmenjevalce). Pozimi sedaj čistim pepel 2 X tedensko.

Tisto o nalaganju in pepelu seveda povsem drži.