remi Napisal:Odgovarjam Merlinu še malo za nazaj:

Merlin1 Napisal:Poskusimo enkrat za vselej rešit hipotezo, da kretnica ali vzoredno vgrajen hranilnik toplote ne znižujeta COP.
Upam da je vsem jasno, da energija vključno z toploto ne more v nič.
Če gre toplota direktno v ogrevalni krog, se izognemo izgubam na posrednikih.
Torej, če imamo nekje v danih okoliščinah že vgrajeno kretnico, ki obratuje v teh okolišinah. Predpostavimo, da obratuje v primeru, da je na sekundarni strani kretnice večji pretok. Če pogledamo temperature, bomo imeli na primarju nekaj višjo temperaturo vtoka in višjo razliko temperatur. Sodili bi da v primeru TČ slabši COP. Sedaj pa v tem istem sistemu izenačimo pretoka na primarju in sekundarja kretnice. Kaj se zgodi z primarjem? Popolnoma nič temperature ostanejo nespremenjene. Na sekundarju bo narasla temperatura vtoka in povečala se bo temperaturna razlika med vtokom in iztokom. Iz tega sledi, da kretnica v primeru večjega pretoka na sekundarni strani ne poslabša COP!

Se ne strinjam.
Če je montiran zalogovnik (ali kretnica), je senzor dvižnega voda ogrevalnega kroga montiran za zalogovnikom(kretnico) in meri dejansko temperaturo ogrevalnega kroga.

TČ mora doseči temperaturo, zahtevano po vremenski krivulji (+histeriezo), na izhodu iz kretnice in ne na izhodu iz TČ. Ker se zaradi večjega pretoka v sekundarnem krogu del hladne vode iz povratka primeša dvižnemu vodu, senzor izmeri nižjo temperaturo in jo javi TČ. Zato TČ dviguje svojo izhodno T, da bi dosegla ciljno temperaturo na ogrevalnem krogu.

To je sicer res; vendar si pozabil, da je potreba po višji temperaturi zaradi potrebe hiše in ne zaradi, vmesnega padca temperature.

Če sta pretoka izenačena, senzor ne javlja prenizke T in TČ na svojem izhodu sledi enako temperaturo kot je temperatura na ogrevalnem krogu.

Merlin1 Napisal:Vesel pa bi bil pojasnila z katerim razlogom se ti tako upira misel na vgradnjo zalogovnika. Če postavimo na stran komercialni razlog. Tehnični razlog-i?

Pri Popsonu
• se celoten ogrevalni sistem dela na novo in se ni treba prilagajati obstoječemu razvodu ogrevanja

• investitor nima potrebe po več ogrevalnih krogih

• ima izključno talno gretje brez termostatov, zato ni problem zagotoviti minimalni pretok

:roll: na to se ni nanašalo moje vprašanje? Bilo je splošno zakaj nebi vgradil zalogovnika tam kjer je to potrebno.

• TČ je inverter in v prehodnem času ali zaradi predimenzioniranosti nima težav oddati proizvedene toplote kot je to pri on/off napravah

Ta trditev žal ne drži v celoti. Tudi inverterji imajo omejitev minimalne moči, in če upoštevaš dejtvo, da imajo zračne TČ največ moči v prehodnem obdobju, si v tem obdobju on off.

• Karakteristike vgrajene obtočne črpalke so bile vnaprej znane in bi se ji lahko prilagodil razvod ogrevanja,

Ne vem zakaj bi to želel? Pri talnem ogrevanju je vedno bojše imet gostejši raster od minimalnega :wink: .

Zato so bili vsi pogoji za postavitev minimalističnega sistema brez dodatnih elementov, ki ima večjo možnost za doseganje dobrega SCOP.
O tem bi se dalo debatirat. Kdaj je COP večji. pri minimalnem pretoku ali pri optimalnem za doseganje dobre distribucije in z tem potrebo za manjšim temp. vtoka.

Pri danih izhodiščih zalogovnik:

• Zmanjšuje učinkovistost, ker segreva na več kot če bi TČ pošiljala vodo direktno v ogrevalni krog. Za 1K višja izhodna temperatura za TČ pomeni 2,2% več vložene električne energije.

Drugi del sicer drži. Vendar ne razumem od kje ideja da se voda segreva bol kot je potrebno. Ogrevalna voda se ogreva na potrebo krivuljo hiše in ne hipotetično vrednost.

Z

• Ker je iz pločevine, prinaša v sistem možnost galvanske korozije, pogosto se nanj priključuje s pocinkanimi koleni.

To ima zvezo samo z izvajalcem in ne z kretnico zalogovnikom

• Potrebuje prostor za postavitev, ki je v novejših kurilnicah bolj skopo odmerjen.

To drži. če lahko sistem shaja brez teh elementov
• Zaradi slabe izolacije, pride do toplotnih izgub zalogovnika in na povezavah okoli njega.

Drži le deloma. Toplota v današnjih hišah v vsakem primeru ostane v hiši ker so kurilnice znotraj ovoja hiše. Zraven tega je pri talnem ogrevanju v zalogovniku do 10C višja temp vode kot v hiši. zato so izgube res majhne.


• Potrebuje dodatno obtočno črpalko, ki ni povsem pod kontrolo regulacije v TČ.

Ni nujno, če je zalogovnik v povratku.

Manjše letno delovno število kompleksnih naprav je bilo potrjeno v obsežni nemški raziskavi na terenu, ki je sicer že starejšega datuma (2011), kjer je v 6. poglavju poudarjeno napisano, da se najbolje odrežejo toplotne črpalke, ki oddajajo toploto direktno v ogrevalni krog, torej brez zalogovnika:

“Am effizientesten schnitten Wärmpeumpen mit direkter Heizkreisbeladung, also ohne Pufferspeicher, ab.”

Vir:
[url=httpsunichr("58")//wp-monitoringunichr("46")iseunichr("46")fraunhoferunichr("46")de/wp-effizienz//download/wp_effizienz_endbericht_kurzfassungunichr("46")pdf]Frauenhofer učinkovitost 2011[/url]

Njihova usmeritev investitorjem in izvajalcem je bila: čim bolj enostavna hidravlična shema.

V novejši raziskavi, ki je bila v teku zadnji 2 leti v dobro izoliranih objektih, pa se je učinkovitost še poslabšala.
Vir:
[url=httpsunichr("58")//wwwunichr("46")forschungsinitiativeunichr("46")de/fileadmin/user_upload/Forschung/Effizienzhaus_Plus/Forschung/Begleitforschung_Netzwerk/W%C3%A4rmepumpeneffizienzen_IBP_Mitteilung_549unichr("46")pdf]Frauenhofer učinkovitost 2018[/url]

V prvem stolpcu je delovno število določeno brez upoštevanja zunanjih obtočnih črpalk in izgub zalogovnikov in bojlerjev sanitarne vode. V drugem stolpcu pa so ti upoštevani:

zrak/voda......2.6 2.2
Zemlja/voda...3.2 2.5
Voda/voda.....3.3 1.5

Kot glavne razloge navajajo kompleksne konfiguracije naprav, hidravlične neuravnovešenosti, škodljive nastavitve parametrov in vpliv uporabnikov.
V dobro izoliranih hišah ima velik vpliv visok delež sanitarne vode in visoka temperatura le-te zaradi leginele.

Predlagajo:

• Zagotoviti obsežno in stalno izobraževanje načrtovalcev in izvajalcev, da bodo znali ugotoviti odvisnost med komponentami celotnega hidravličnega sistema in upoštevali vpliv uporabnika in energetskega razreda stavbe in bodo optimizirali sistem.

• Nujna uvedba monitoringa na delujočih napravah in na osnovi podatkov optimizacija v prvem letu delovanja.

• Zaradi zaščite uporabnikov si je treba prizadevati, da bi proizvajalci prevzeli garancijo za učinkovito delovanje celotnega sistema, kar so doslej odklanjali.

• Načrtovanje enostavnih, robustnih sistemov v povezavi s stalnim izobraževanjem načrtovalcev in izvajalcev ter uporabnikom razumljive informacije lahko pripomorejo k trajnemu povečanju učinkovitosti toplotnih črpalk v praksi.

Popsonov ogrevalni sistem je vzorčni primer, kako se da zaradi odsotnosti načrtovanja in premajhne angažiranosti (izobraženosti) izvajalca zakomplicirati enostaven projekt.

Opravičilo na koncu od vseh vpletenih in forumskih komentatorjev pa gre v smeri, da bo zaradi tega poraba minimalno večja (par evrov) in da vsa toplota ostane v hiši in da se ni vredno sekirati.
S stališča posameznika je to res, vendar če bi vsaka slovenska neoptimizirana TČ pokurila par gajb pira manj v letu, bi se pa kar nabralo.