+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4)
+--- Forum: Energijski viri (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=18)
+--- Tema: Drva (cene, spravilo, po žledu,...) (/showthread.php?tid=16847)
Strani:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
Re: Bukova drva za ogrevanje - Hanzi - 2.9.2011
Bravoslo. Nocem biti sarkasticen, samo ce je nek uporabnik na prejsnjih straneh kupil drva(pri vas?) ki naj bi bila plesnova, mu jih pac brez besed zamenjajte, dobavitelja pa malo po zdravju vprasajte. Da pa drva na kamionu pod cerado splesnijo je pa visek fizike in ekonomije. Izvajalec poseka in pakiranja naj se pac za kvaliteto potrudi. Ne more aprila posekat, cez en teden je zlozeno v paleti potem pa v nekem zaprtem skladiscu -kleti caka kupca. Sem videl kaksna zmrznjena drva prodaja BH sredi zime. Najbrz je se en teden prej nekje stalo v gozdu, cez en teden pa naj bi slo v pec. Pa to ne mores verjet. Bos dal proftanj pod pec da bos lovil vodo z drv?
Da pa je v 1,8 prostornisnskega metra 1,3-1,5m3 lesa si pa tudi ti napisal. Mogoce sem se prejpovrsno-netocno izrazil z enotami
Re: Bukova drva za ogrevanje - Hanzi - 2.9.2011
Bravoslo
em sel prav nazaj brat.Ris99 je kupil tako paleto kot jih vi prodajate, potem ti pises da drva splesnijo na kamionu. To je za mene vec kot sarkazem.
Ne vem pa ce je drva res kupil od vas, ker nekdo pise (ti?) da je vec prodajalcev na tej velikosti palete, ni pa napisanega imena prodajalca.
Glede kolicine drv pa mislim da je bilo vse prav napisano. 1m3=1,3-1,5prm, v vasi paleti prostornine med 1,7 in 1,8(brutto netto?) pa pravis da je 2prm. Se pravi je takole na oko racunano v paleti 1,3-1,5m3 lesa.
Re: Bukova drva za ogrevanje - Hanzi - 2.9.2011
Ce se greste posteno igro, kupcu z vlagometrom dokazite suhost drv. Najbrz ni prevelik strosek, pogoljufat rezultat pa tudi ni enostavno.
Re: Bukova drva za ogrevanje - ris99 - 2.9.2011
Upam, da sem samo jaz slučajno dobil tam manj drv kot sem jih plačal in mokra oz. plesniva. K sreči je vroče poletje in so se drva že malo posušila - ampak sem moral vzeti ven vse vmesne vrste (sredinsko od treh na paleti), da se les zrači. Cena je verjetno še vedno malenkost ugodnejša kot od kmetov, ki izmerijo količino drv preden jih sežagajo, prodajajo pa za isto ceno. Sem pa nedavno nabavil nekaj dodatnih kubikov res suhih drv za isto ceno (da ne bom napol suhih kuril), ampak v tem primeru sem dobil še malo več drv kot sem jih plačal in so bila res tesno zložena, ker gre v bistvu za sežagane kose ozkih bukovih plohov - ostanke proizvodnje, kjer skoraj ni zraka vmes.
Se je treba kar potrudit, da dobiš ugodna, suha drva s pošteno količino.
Re: Bukova drva za ogrevanje - bravoslo - 2.9.2011
tale tema se je dodobra razgrela in vesel sem da lahko v njej sodelujem.
Najprej sem se že sam prepričal kaj se zgodi z sveže razklanimi drvami katere na tovornjak naložijo v soboto dopoldan v BiH in razložijo v ponedeljek popoldan v Slo.Ker se skoraj 3 dni kuhajo pod cerado se na njih pojavijo bele snežinke ki se na soncu potem le posušijo a ostanejo pikice vidne.
Glede merskih enot je totalna zmeda in priznam da še mene vedno motijo.Ko bom velik se bom naučil.
Res pa je da so drva veliko cenejši energent kot je kurilno olje ali plin.Ima pa bukev posebne lastnosti skrči se lahko od 10%do 20% potem zelo pomembna je podlaga na kateri raste tam kjer so tla bolj bogata z vodo bukev hitreje raste in ima v sebi več soka in se počasneje suši ter zelo rada plesni če nima dovolj zračenja tam kjer pa raste na kamnu se pravi v siromašnih tleh pa raste počasneje letnice so bolj tanke in goste les vsebuje manj soka in ima večjo gostoto.Takšna bukev je idealna saj ima največjo kaloričnost kar je posledica siromašnih tal in počasne rasti.Je pa nakup hlodovine zelo smiseln saj dobiš največ za najmanj vendar moraš imeti še žago in zdravo hrbtenico da lahko vse sam narediš.
Re: Bukova drva za ogrevanje - bravoslo - 2.9.2011
Nekaj me pa zanima
Kakšna je idealna vlažnost drv?
Večinoma poslušam trditve da mora bit les za drva ravno prav suh ne pa presuh.
a to pomeni da je dejanska vlažnost idealna med 10 in 20% ali manj?
Na eni strani poslušam trditve da je idealna vlažnost pod 10 % nekateri pa so mnenja da presuha drva ne dajo prave energije od sebe da prehitro zgorijo brez prave moči in da ima ogenj največjo moč če je drva malo vlažna??
ta vprašanja me še vedno begajo saj so mnenja zelo deljena nekaj strokovnega na temo vlažnosti drv pa nisem zasledil.
Mi lahko kdo pomaga razširit obzorje na to temo?
Ps Sem kupil vlagometer in sedaj drvam pridno na mestu izmerim vlažnost ki se giblje povprećno med 14 in 16%
Re: Bukova drva za ogrevanje - Žerjavar - 3.9.2011
Citat:da mora bit les za drva ravno prav suh ne pa presuh.Voda v lesu je velika večina v tekoči (kapljični) obliki, le malenkost je v obliki pare. Ko drva kuriš vsa ta voda izpari, potrebna je toplota, para gre skozi dimnik in nese to toploto s seboj.
Čim manj vlage, tem višja kurilna vrednost.
Nekateri imajo raje bolj vlažna drva - bolj počasi gorijo, jih manj pokurijo :lol: :lol: :lol:
Re: Bukova drva za ogrevanje - Hanzi - 3.9.2011
Je kar zerjavar najbrz prav napisal. Vlaga je voda. Voda ne gori, oziroma porablja toploto za uparjanjanje. Neko slo podjetje prodaja extra suha drva po kar nekaj visji ceni. Je na netu. Koliko je res pa ne vem. Se vedno sem skepticen da drva na kamionu splesnijo, pa ceprav iz bosne hodi tri dni. V treh dneh se z biciklom pride v bosno.
Re: Bukova drva za ogrevanje - DELPHI - 3.9.2011
Pri drvih ni edina težava določanje volumna, enaki, če ne celo večji nesporazumi se dogajajo pri energetski/kurilni vrednosti lesa.
EnSvet NG na svoji spletni strani za bukova drva predpostavi kurilnost - 2410kWh/prm. Ob upoštevanju izkoristkov 65% oz. 90%, je končna cena energije iz drv torej 2,5 oz. 3,5c/kWh.
Ali povedano bolj ljudsko - 1prm drv naj bi v HV zamenjal 216l ELKO.
Možakar, ki je tehtal drva preden jih je spustil skozi dimnik in nato vse skupaj preveril še s kalorimetrom, pa trdi, da mu 1prm zamenja komaj 120l ELKO:
Die Angaben des Energiegehaltes von Holz im Netz sind allesamt zu hoch gegriffen . Wenn 1m3 Buchenholz 200ltr Oel ersetzen soll , dann muss 1Rm Buche *2000kwh : 4Kwh/KG Holz * 500 Kg wiegen .
Dem ist aber nicht so . Ich habe mein Holz 3/4 Jahr täglich gewogen und kam bei suuper Qualitätsbuche maximal auf 409 Kg je Rm .
Laut meinen Berechnungen ersetzt 1Rm Buche (400kg x 4kwh x 75% Wirkungsgrad des Holzvergasers ) 120Ltr Oel .
Dies bestätigt mein seit Februar eingebauter Wärmemengenzähler .
Rechne nicht mit mehr um keine Überaschung zu erleben .
VIr: HTD forum
Če zdaj tem 120l ELKO odšteješ še kakšnih 20%, za kolikor kreativni prodajalci umetelno naštimajo večji volumen, ti ostane od 1prm samo še kakšnih 100l ELKO. Ob predpostavki, da je les suh, seveda.
Pri ceni 65€/prm drva naenkrat niso več tako ugodna, kot bi sklepal po razpredelnici EnSvet NG.
Da se razumemo, nimam nič proti "biomasi", kot se lesu moderno pravi, a za uporabnike, ki morajo drva kupovati od raznih mutičev se mi zdi prav, da imajo pred očmi celotno sliko.
Re: Bukova drva za ogrevanje - Žerjavar - 3.9.2011
Citat:a za uporabnike, ki morajo drva kupovati od raznih mutičev se mi zdi prav, da imajo pred očmi celotno slikoNobenega se ne sili, da mora les kupiti pri mutiču. Če so ljudje navajeni in se jim tako dopade, da kupujejo španski paradižnik in egiptovski krompir pri ... Zakaj nebi kupovali še avstrijskih drv pri baubauu. Kolikor vem, so vedno na razpolago, če ne na paletah pa v vrečah. Vsak kupec se odloča sam. Je pa večina kupcev drv že na tem, kar pri krompirju še prihaja: zakaj bi ga doma lupil in rezal - kupim že narezanega in napol kuhanega, da ga samo vsipam v pisker. Ja za marsikoga je fizično delo sramotno, zraven pa se še norčuje iz tistega, ki mu je to življenska nuja. Rajši plača fitnis, kot bi doma žagal in cepil drva.
Re: Bukova drva za ogrevanje - bravoslo - 3.9.2011
Veliko ljudi ima probleme z hrbtenico in ne da jim je delo sramotno ampak jim predstavlja napor ,ki ga (tudi jaz) nezmore.
Pri drvah pa vse mutič zadeve odpadejo če človek kupuje drva od poštenega človeka ki nedela lukenj vmes da klobuk zleti.
Za tistega ki zmore in ima z čem je seveda najcenejši način hlodovina katero sam pospravi in predela.to je dejstvo.vsako delo ima svojo ceno zato so drva na paleti ki so pripravljena za kurjavo z ceno 65 eur dostavljena na dom ugodna.to je moje skromno mnenje.
vendar počakajmo še nekaj let in tudi v ogrevanju bodo spremembe ki bodo vplivale na ceno in količino ogrevanja in seveda način ogrevanja.
Sam uživam ob kaminu že gledanje ognja mi predstavlja užitek toplota ki pa se širi od njega pa je najboljša...
Re: Bukova drva za ogrevanje - aleks - 3.9.2011
Žerjavar Napisal:Citat:da mora bit les za drva ravno prav suh ne pa presuh.Voda v lesu je velika večina v tekoči (kapljični) obliki, le malenkost je v obliki pare. Ko drva kuriš vsa ta voda izpari, potrebna je toplota, para gre skozi dimnik in nese to toploto s seboj.
ne velja za sodobne uplinjevalne kotle. tam je vlaga zeželjena okrog 15%.
malo obnove kemije iz osnovne šole: C + H2O → CO + H2
vodna para v uplinjevalnem kotlu ob stiku z žerjavico (čisti žareči ogljik) tvori dva gorljiva plina (oziruma njuno mešanico), ogljikov monoksid in vodik. oba zgorita v komori pod sekundarnim zrakom. toplotna bilanca je pozitivna. postopek je pa tudi že dlje časa poznan (vbrizg vode v koks/plinske generatorje, 100 in več let nazaj so si tem plinom svetili).
seveda gornja klobasa velja tudi če v navadnem kotlu zakurimo od zgoraj navzdol (dimni plini morajo skozi plast žerjavice).
Re: Bukova drva za ogrevanje - Žerjavar - 3.9.2011
Citat: C + H2O → CO + H2Res je, kar si zapisal. Nisi pa dodal energetske bilance, samo trditev, da je pozitivna. Izgubljena energija = uparjanje vode + analiza (razbijanje) vode v H2 in O. Pridobljena energija: spajanje C in O + spajanje CO z zračnim kisikom + spajanje H2 z zračnim kisikom. Danes te bilance nisem v stanju narediti. Če me spomin ne vara iz davnih časov, je bilanca negativna, kljub temu se je uporabljalo, da so pridobili plin za namene, kjer ogljik (koks) ni bil primeren.
Re: Bukova drva za ogrevanje - aleks - 3.9.2011
bravoslo Napisal:Ps Sem kupil vlagometer in sedaj drvam pridno na mestu izmerim vlažnost ki se giblje povprećno med 14 in 16%lahko opišeš svoj postopek merjenja vlage v polenih?
Re: Bukova drva za ogrevanje - aleks - 3.9.2011
Žerjavar Napisal:Citat: C + H2O → CO + H2Res je, kar si zapisal. Nisi pa dodal energetske bilance, samo trditev, da je pozitivna. Izgubljena energija = uparjanje vode + analiza (razbijanje) vode v H2 in O. Pridobljena energija: spajanje C in O + spajanje CO z zračnim kisikom + spajanje H2 z zračnim kisikom. Danes te bilance nisem v stanju narediti. Če me spomin ne vara iz davnih časov, je bilanca negativna, kljub temu se je uporabljalo, da so pridobili plin za namene, kjer ogljik (koks) ni bil primeren.
gledaš preozko sliko. velik delež monoksida (ki nastaja pri termičnem razkroju hlapnih organskih spojin v lesu, torej mimo reakcije ogljika z vodo) se zaradi previsoke temperature vnetišča tega plina sploh ne bi vnel, če ne bi bilo v mešanici vodika (posebno izrazito je to pri kotlih z nerodno oblikovano komoro). vodik ima nizko vnetišče in strašno visoko temperaturo plamena. v tem primeru je bilanca pozitivna, emisije neizgorelega CO pa zelo nizke. iz čistih številk tega ne boš izračunal ... oziroma boš dokazal svojo teorijo o izgubi ker ti bo manjkala vsaj kondenzacijska energija vodne pare iz reakcije 2H2 + O2 -> 2H2O - tega noben kotel na polena ne more odvzetni dimnim plinom, sploh ko je T le-teh 200°.
to izboljšanje bilance moraš izmeriti z instrumentom: izgorevanje lesa z nizkim deležem vlage in primerjalno lesa z primernim deležem vage. tovrstne meritve sicer redno izvajajo v testirnicah proizvajalci kotlov.
iz praktičnega primera pa si lahko pojav izboljšanja bilance ogledaš s primerjavo peletnega kurišča (vlaga kuriva zelo nizka) in polenskega kurišča(vsebnost vlage med 15 in 20%, kolikor so običajno suha polena) v kombiniranem kotlu polena/peleti. jaz sem to videl na lastne oči, v primeru peletnega kurišča je bil delež presežnega kisika celo za en procent višji kot pri polenih, pa vseeno je bilo pri peletnem kurišču več presežnega monoksida. obe kurišči sta bili adijabatni v vsaj v dvojnem plamenskem volumnu. s tem da je imelo peletno kurišče primerjalno večji volumen žerjavice. torej je imelo peletno kurišče kljub bolj suhemu kurivo nekaj slabši izplen kot kurišče s primerno vlažnim kurivom.