+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4)
+--- Forum: Energijski viri (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=18)
+--- Tema: Drva (cene, spravilo, po žledu,...) (/showthread.php?tid=16847)
Strani:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
Re: Bukova drva - Migaj - 8.4.2012
naziv teme je BUKOVA DRVA
zdaj pa mene, lepo prosim podučite, ali obstajajo kondenzacijski kotli na bukova drva?
Re: Bukova drva - Samojed - 8.4.2012
Posredno sigurno
. Mene segreje samo misel na bukova drva, ko plačujem kurilca Sicer pa - zakaj pa ne? Če lahko na kotel na kurilca dodaš enoto, ki zniža temperaturo dimnih plinov pod točko kondenzacije, zakaj hudiča to nebi šlo pri kotlu na drva. Dimnik je dimnik in če znižaš temperaturo je to to. Vprašanje je le smiselnost (povračilo stroškov) in morebitni dodatni problemi (najmanj kondenz, pri drvih mogoče še smola itd).
Re: Bukova drva - oval - 8.4.2012
csamo001 Napisal:csamo001, imaš prav in nimaš. Pravzaprav nimaš, ampak si tega ne priznaš.Migaj Napisal:Dvig cen naftnih derivatov ima pravzaprav pozitivne učinke na velik del gospodarstva
Total mimo (glede na to kaj uči main stream ekonomija).
Ne da se mi zdaj cele zadeve opisovat, ampak pomisli samo na naftne šoke. Vsako dvigovanje cen nafte je za industrijo (razen seveda naftno) in na splošno za ekonomijo škodljivo.
Če pa bo treba pa si bom vzel čas, glede na to, da sem tako še slab mesec priklenjen na posteljo/kavč, in bolj potrobno opisal zadevo.
Poceni nafta povečuje rabo energije in znižuje učinkovitost, kar prispeva k dvigu inflacije. Če primerjaš rast rabe energije v SI glede na EU ali svet in gibanje produktivnosti v SI, EU ali svetu vidiš, kam vodi poceni energija. V SI je cena energentov izredno nizka, med najnižjimi v EU, najnižja med sosednjimi državami. Vsi energenti (tudi elektrika) so podcenjeni, strošek degradacije okolja ni zajet. Vse to je treba plačati iz drugih žepov. Cena električne energije ne zadošča niti za normalno reprodukcijo, kaj šele kapitalski donos. Zato pa vse izgradnje elektrarn in večje investicije plačuje država, dobiček od prodaje elektrike pa se seli v privatne žepe. Temu se reče javno/privatno partnerstvo po domače (ali kraja državnega premoženja).
Ti pa želim hitro okrevanje.
Re: Bukova drva - oval - 8.4.2012
Migaj Napisal:naziv teme je BUKOVA DRVAKondenzacijskih kotlov na pelete je toliko, da jih še prodajajo.
zdaj pa mene, lepo prosim podučite, ali obstajajo kondenzacijski kotli na bukova drva?
Pri sekancih je kondenzacijska tehnologija tudi uporabna. Mislim, da imajo to celo v Predvoru.
Pri polenih pa tega še nisem opazil. No, to ne pomeni, da tega ni, verjetno pa je nekaj težav v praksi. Lahko pa poizkusiš. Med kotlom in dimnikom vgradiš dodatni toplotni menjalnik, ohladiš dimne pline pod temperaturo rosišča in te ne skrbi več, če daješ v kotel suha ali sveža drva. 8)
Re: Bukova drva - csamo001 - 8.4.2012
oval Napisal:csamo001, imaš prav in nimaš. Pravzaprav nimaš, sano tega si ne priznaš.
Poceni nafta povečuje rabo energije in znižuje učinkovitost, kar prispeva k dvigu inflacije. Če primerjaš rast rabe energije v SI glede na EU ali svet in gibanje produktivnosti v SI, EU ali svetu vidiš, kam vodi poceni energija. V SI je cena energentov izredno nizka, med najnižjimi v EU, najnižja med sosednjimi državami. Vsi energenti (tudi elektrika) so podcenjeni, strošek degradacije okolja ni zajet. Vse to je treba plačati iz drugih žepov. Cena električne energije ne zadošča niti za normalno reprodukcijo, kaj šele kapitalski donos. Zato pa vse izgradnje elektrarn in večje investicije plačuje država, dobiček od prodaje elektrike pa se seli v privatne žepe. Temu se reče javno/privatno partnerstvo po domače (ali kraja državnega premoženja).
Ti pa želim hitro okrevanje.
Hvala za dobre želje, v začetku maja sem predvidoma spet na nogah. Oziroma na rehabilitaciji
Nafta ima v izračunu inflacije v skoraj vseh državah po svetu eno največjih uteži, ravno zaradi svoje pomembnosti oziroma razširjenosti (kar sem že prej našteval: energent, farmacija, itd.). Vsak dvig cene nafte zato izzove zaskrbljenost centralnih bančnikov in manadžementa vsakega resnega podjetja, saj dvig cene nafte neobhodno vpliva na višjo inflacijo, višje stroške poslovanja, ponavadi tudi manjšo porabo potrošnikov, itd. Ko pa se daljša rast cene nafte prelije v rast cen drugih dobrin pa dobimo sistemsko inflacijo - in potem smo šele zosu; umiritev cen energentov namreč v tem primeru ne pomeni hitrega znižanja inflacijskih pritiskov. Da poceni nafta prispeva k dvigu inflacije je, brez zamere, ena naječjih bedarij kar sem jih kdaj slišal. To je mislim da jasno tudi nekomu, ki ni iz ekonomskega foha.
V neki normalni ekonomiji (pa to je v tem pogledu tudi slovenska) se vsak ekonomski subjekt trudi minimirati stroške in maksimirati profit (oziroma v primeru fizične osebe dvigniti življenjsko raven). In "relativno nizka cena nafte" (kolikor pač že to je) še ne pomeni, da bodo potrošniki sedaj brezglavo metali denar ven za energente. Tako se racionalni potrošniki pač ne obnašajo.
In trditev, da so vsi energenti podcenjeni, je preprosto preveč pavšalna. Potrebno je pogledati od primera do primera. Tu pa, odkrito priznam, nisem dovolj specializiran, da bi dajal relevantne ocene. Moje področje je bolj makroekonomija.
Re: Bukova drva - Migaj - 8.4.2012
Sodobna ekonomska teorija je v preteklih nekaj letih pokazala, da na dolgi rok ne drži. :oops:
Še več, ravno ekonomisti, finančniki, bančniki, menežerji in ekonomski pravniki so s svojim praktičnim prispevkom ekonomske teorije potisnili ta svet in še posebej Slovenijo v preddverje pekla, od koder bo zelo težko najti povratek. :twisted:
Edino kar vedno in povsod velja je zdrava kmečka pamet. :wink:
Če tega nimaš, ti tudi denar na dolgi rok ne pomaga.
Re: Bukova drva - oval - 8.4.2012
csamo001 Napisal:...Da poceni nafta prispeva k dvigu inflacije je, brez zamere, ena naječjih bedarij kar sem jih kdaj slišal. To je mislim da jasno tudi nekomu, ki ni iz ekonomskega foha.
Ne, nekako v podzavesti oporekam izračunom, ki temeljijo na dokazano nedokazljivih predpostavkah. Zlasti pa tehniki ne smemo podleči računskim metodam, ki jih uveljavljajo ekonomisti. Gospodarsko krizo so povzročili ekonomisti, rešujemo jo pa tehniki.
Da poceni energija prispeva k večji rabi energije, je logično. Da energijo, ker je poceni, rabimo za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti, je demagogija in netočnost.
V Sloveniji imamo tradicionalno najcenejša pogonska goriva v Evropi. Zato pa imamo tudi največ avtomobila na prebivalca in največ prevoženih kilometrov na prebivalca. Posledično imamo najslabši javni promet. Sedaj pa: ali poceni pogonsko gorivo povečuje produktivnost in konkurenčnost ali povečuje zapravljanje in inflacijo?
Podobno imamo pri vseh ostalih energentih. Tovarno aluminija bi že zdavnaj morali zapreti, če ne bi dobivala subvencionirane elektrike. Kdo pa jo plačuje? Vsi davkoplačevalci. Namesto profitabilnega podjetja imamo brezno brez dna.
S poceni dizlom smo privabili tranzit, ki pri nas pušča denar za davek in trošarino. Kdo pa gradi ceste? Očitno ne tisti tujci, ki zasvinjajo Slovenijo, uničujejo naše ceste, napolnijo tank še na na izhodu in se nam smejijo. Kdo bo (zaradi poceni dizla) plačeval in popravljal ceste še dolga desetletja?
Pa TEŠ6? Kdo bo plačal investicijo? Država. Kdo bo plačeval CO2 kazen? Država. Kdo pa bo kasiral dobiček od prodane elektrike? Kakor da bi imel taksist zastonj državni taksi in bencin, ves zaslužek pa bi spravljal v svoj žep.
Gremo nazaj k bukovim drvom: odločno sem za rabo slabega lesa za kurjavo, vendar v dobrih kurilnih napravah in za ogrevanje varčnih hiš. Dober les pa je potrebno predelati v žlahtnejše proizvode.
Stare štadlerce (letni izkoristek pod 50%) naj gredo čim prej na odpad. Vgraditi je treba sodobne peči na drva, z visokim izkoristkom, z dvojnim zgorevanjem in hranilnikom toplote. Poraba drv se bo razpolovila, več drv boste prodali, več boste zaslužili in bolj koristili sebi in državi.
Hišo je potrebno toplotno zaščititi. Na ta način se bo še zmanjšala raba toplote (še več drv boste prodali), bivalni pogoji pa se bodo izboljšali.
Saj gre. Šele ko bomo vsi bogati, bo bogata tudi država. Do takrat pa je še dolga pot.
Re: Bukova drva - Migaj - 8.4.2012
BRAVO
Re: Bukova drva - csamo001 - 8.4.2012
Migaj Napisal:Sodobna ekonomska teorija je v preteklih nekaj letih pokazala, da na dolgi rok ne drži. :oops:
Še več, ravno ekonomisti, finančniki, bančniki, menežerji in ekonomski pravniki so s svojim praktičnim prispevkom ekonomske teorije potisnili ta svet in še posebej Slovenijo v preddverje pekla, od koder bo zelo težko najti povratek. :twisted:
Edino kar vedno in povsod velja je zdrava kmečka pamet. :wink:
Če tega nimaš, ti tudi denar na dolgi rok ne pomaga.
Če se že mislima iti svetohlinsko demagogijo na ravni rumenega tiska, potem je tukaj še moj prispevek:
Svet je na predverje pekla pripeljalo nespoštovanje zakonov in pravil igre ter življenje preko meja tega, kar je družba ustvarila.
Glede prvega so idealen primer ZDA, kjer so bonitetne agencije mižale na obe oči, ko je bilo potrebno prvovrstni svinjariji dati prvovrstno bonitetno oceno. Posledica je, da se zdaj (delniški, obvezniški, valutni,...) trgi praktično sploh več ne odzivajo na nove bonitetne ocene. S tem so udeleženci na trgu dali svojevrstno nezaupnico bonitetnim agencijam ter se ponovno obnašajo kot racionalni ekonomski subjekti.
Glede drugega so vzorčen primer Grki. Življenje in zapravljanje čez vse meje, na račun drugih... Na koncu je v bistvu zelo ironična situacija: banke (večinoma evropske) kot predstavnice zasebnega kapitala ("hudobni kapitalisti") so požrle pufe javnega sektorja, ples pa se lahko začne na novo.
V Sloveniji pa je svoje poleg globalne finančne krize naredilo nespoštovanje zakonov, ker je v času močne gospodarske rasti ljudem preprosto predobro šlo in jim je dol viselo kaj je zakonito in kaj ni. Zakaj misliš, se je komaj v zadnjih letih začelo nekaj premikati v smeri lova na največje gospodarske kriminalce? Ker se prej nobenemu ni dalo izpostavljati, čeprav smo vedeli, da v Sloveniji marsikaj smrdi. Zdaj pa ljudi vodi sveta jeza in se v preštevilnih primerih gredo lov na čarovnice.
Sodobna ekonomska teorija je ravno v zadnjih nekaj letih dokazala, da drži, saj se ekonomski subjekti obnašajo racionalno kot že dolgo ne - gre jim namreč za preživetje. Če je kdo dokazal, da je problematičen, je to javni sektor. In edina alternativa sodobni ekonomski teoriji (beri: kapitalizmu odprtega trga) je trenutno.... saj vsi vemo: Severna Koreja in prijatelji. Tam je... vse javni sektor. Smo pripravljeni iti nazaj v kameno dobo, ker se sami nismo držali pravil igre?
Re: Bukova drva - Migaj - 9.4.2012
edina alternativa je ZDRAVA KMEČKA PAMET :wink:
Re: Bukova drva - csamo001 - 9.4.2012
oval Napisal:csamo001 Napisal:...Da poceni nafta prispeva k dvigu inflacije je, brez zamere, ena naječjih bedarij kar sem jih kdaj slišal. To je mislim da jasno tudi nekomu, ki ni iz ekonomskega foha.
Ne, nekako v podzavesti oporekam izračunom, ki temeljijo na dokazano nedokazljivih predpostavkah. Zlasti pa tehniki ne smemo podleči računskim metodam, ki jih uveljavljajo ekonomisti. Gospodarsko krizo so povzročili ekonomisti, rešujemo jo pa tehniki.
Da poceni energija prispeva k večji rabi energije, je logično. Da energijo, ker je poceni, rabimo za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti, je demagogija in netočnost.
V Sloveniji imamo tradicionalno najcenejša pogonska goriva v Evropi. Zato pa imamo tudi največ avtomobila na prebivalca in največ prevoženih kilometrov na prebivalca. Posledično imamo najslabši javni promet. Sedaj pa: ali poceni pogonsko gorivo povečuje produktivnost in konkurenčnost ali povečuje zapravljanje in inflacijo?
Podobno imamo pri vseh ostalih energentih. Tovarno aluminija bi že zdavnaj morali zapreti, če ne bi dobivala subvencionirane elektrike. Kdo pa jo plačuje? Vsi davkoplačevalci. Namesto profitabilnega podjetja imamo brezno brez dna.
S poceni dizlom smo privabili tranzit, ki pri nas pušča denar za davek in trošarino. Kdo pa gradi ceste? Očitno ne tisti tujci, ki zasvinjajo Slovenijo, uničujejo naše ceste, napolnijo tank še na na izhodu in se nam smejijo. Kdo bo (zaradi poceni dizla) plačeval in popravljal ceste še dolga desetletja?
Pa TEŠ6? Kdo bo plačal investicijo? Država. Kdo bo plačeval CO2 kazen? Država. Kdo pa bo kasiral dobiček od prodane elektrike? Kakor da bi imel taksist zastonj državni taksi in bencin, ves zaslužek pa bi spravljal v svoj žep.
Gremo nazaj k bukovim drvom: odločno sem za rabo slabega lesa za kurjavo, vendar v dobrih kurilnih napravah in za ogrevanje varčnih hiš. Dober les pa je potrebno predelati v žlahtnejše proizvode.
Stare štadlerce (letni izkoristek pod 50%) naj gredo čim prej na odpad. Vgraditi je treba sodobne peči na drva, z visokim izkoristkom, z dvojnim zgorevanjem in hranilnikom toplote. Poraba drv se bo razpolovila, več drv boste prodali, več boste zaslužili in bolj koristili sebi in državi.
Hišo je potrebno toplotno zaščititi. Na ta način se bo še zmanjšala raba toplote (še več drv boste prodali), bivalni pogoji pa se bodo izboljšali.
Saj gre. Šele ko bomo vsi bogati, bo bogata tudi država. Do takrat pa je še dolga pot.
Ne vem točno, kako smo z jobizerjevega aksioma "100l nafte pride tolko kot kubik drv" tako zašli. Zgleda da jajce in čokoladni zajci naredijo svoje...
Nekaj pomislekov k tvojemu pisanju. Trditev, da so gospodarsko krizo povzročili ekonomisti, rešujejo jo pa tehniki... To je na ravni Migajevega prostega spisa in bi se komot lahko objavlo na Požareportu al pa v Ognjišču. Preprosto se mi oba zdita preveč inteligentna in sem prepričan, da zmoreta bolje.
Pogonska goriva v Sloveniji niso med najcenejšimi v Evropi. Smo pa nekje na pol poti med razvitimi evropskimi državami in tistimi, ki spadajo med države v razvoju: <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.energy.eu/">http://www.energy.eu/</a><!-- m -->. Po uradni statistiki sodeč sta imeli v povprečju nižjo ceno 95-oktanskega bencina kot Slovenija nazadnje celo Avstrija in Luxemburg. Po številu motornih vozil na 1.000 prebivalcev smo resda visoko, ampak konec koncev tudi nič posebnega: <!-- m --><a class="postlink" href="http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_countries_by_vehicles_per_capita">http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_co ... per_capita</a><!-- m -->. In na osnovi česa trdiš, da imamo najslabši javni promet?
Kar se tiče poceni dizla imaš prav, kar dokazujejo tudi podatki iz zgornje povezave. Se pa ne strinjam, da tujci ne gradijo naših cest. Z vsako kupljeno vinjeto jih še kako gradijo. In seveda je DARS zelo pripravno najkrajšo vinjeto omejil na 1 teden, njena cena pa je približno eno šestino letne. Ko torej gre Johann aus Deutschland na morje, ga samo vožnja po naših autobanih pride 30 EUR. In da so prihodki od tranzitnega prometa velik del prihodkov DARS-a (ki gradi naše avtoceste) priznavajo tudi sami.
Poceni energija pa nič kaj dosti ne prispeva k povečanemu trošenju energije - spet smo pri ekonomskih subjektih. Ti se namreč najprej odpovejo tistemu, čemur se lahko, ogrevanje in prevoz pa ravno ne spada med te dobrine (relativno neelastične dobrine). Še bolj simpl: položnice konec meseca je potrebo plačati, v službo je pa tudi potrebno priti. Ekonomski subjekti ob dvigu cen energentov ponavadi ne zmanjšajo porabe le teh, temveč zmanjšajo porabo drugih dobrin, in to tistih, katerim se najlažje odpovejo. In prav zato je dvig cen nafte takšna jeba, ki se je skoraj vsi bojijo. Da pa za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti rabimo poceni energijo nisem nikjer trdil. Trdim, da moramo razvijati komparativne prednosti; ekstenzivna industrija z velikimi potrebami po poceni energentih pa po mojem mnenju ni ravno niša, ki bi jo Slovenija morala iskati.
Kar se tiče TEŠ in podobnih kozlarij, ki so v bistvu "doživljenjska mesečna renta za posvečene", se s teboj popolnoma strinjam.
Kot naročeno nam v kurilnici stoji stara Stadlerca
In ja dejstvo je, da je to potratna peč, zlasti, če jo kuriš na drva, kar smo letošnjo zimo počeli sami (se pa nam je poraba v finančnem smislu več kot prepolovila, pa tudi bistveno bolj toplo smo imeli v hiši). Ne razumem pa ravno tvoje analogije, da se ob razpolovljeni porabi drv zaradi modernejšega kotla poveča prodaja in s tem zaslužek prodajalca. V bistvu je ravno obratno. Tisti, ki prodajaj drva lahko le molijo, da v slovenskih kurilnicah stoji čimveč potratnih kombiniranih Stadlerc, ki silijo svoje lastnike k prehodu iz kurilnega olja na drva. Tudi tega ne razumem, da bi izboljšana izolacija pomenila večjo prodajo drv v Sloveniji - tudi tukaj je ravno obratno.Nekak se mi zdi, da sta oba z Migajem pisala z jezo v želodcu zaradi družbeno-ekonomskega stanja, ki pač je takšno kot je. Ampak zaradi tega določenih dejstev še vedno ne moreš razlagati po svoje. No, v bistvu jih lahko, ampak zaradi tega se ta dejstva čisto nič ne spremenijo.
Re: Bukova drva - oval - 9.4.2012
csamo001 Napisal:...Ne razumem pa ravno tvoje analogije, da se ob razpolovljeni porabi drv zaradi modernejšega kotla poveča prodaja in s tem zaslužek prodajalca. V bistvu je ravno obratno. Tisti, ki prodajaj drva lahko le molijo, da v slovenskih kurilnicah stoji čimveč potratnih kombiniranih Stadlerc, ki silijo svoje lastnike k prehodu iz kurilnega olja na drva. Tudi tega ne razumem, da bi izboljšana izolacija pomenila večjo prodajo drv v Sloveniji - tudi tukaj je ravno obratno...Domača drva v sodobnem kotlu na biomaso lahko nadomestijo kurilca iz uvoza. Če ne bo kmet vseh svojih drv sam pokuril, jih bo lahko prodal, nekmet pa bo kuril drva namesto nafte. Od tega bodo imeli profit kmet, nekmet in država, ki ji ne bo potrebno zapravljati denarja za uvoz energenta.
Drv ni dovolj za ogrevanje vseh potratnih stavb v Sloveniji. Zato je potrebno zmanjšati rabo energije (izolirati hiše) tako, da ne bo potrebno uvažati nafte za ogrevanje. Res je, da drva niso rešitev za vse stavbe, precej večjo težo pa bi lahko imela v državni energetiki.
Bolje je uvoziti nafto enkrat in iz nje narediti toplotno izolacijo (EPS) kot pa jo uvažati vsako leto in z njo kuriti. Ključna je prenova stavb in ogrevalnih sistemov!
Poenostavljeno:
A: Hiša brez TI, 10 x 10 x 5 m, površina oboda 400 m2, EŠ125, poraba 2.000 l ELKO letno.
B: Hiša s 25 cm TI = 0,25 x 400 = 100 m3 TI = 1.500 kg, EŠ 12.5, letna poraba 200 l ELKO ali 1 prm drv.
Primerjava v 50 letih:
A: 100.000 l ELKO
B: 10.000 l ELKO ali 50 prm drv + ekvivalent 2.000 l ELKO v EPS.
Če bi imel namcu izolirano hišo (dobro nizkoenergijsko), bi mu tisti kup drv zadoščal za 34 let ali pa za celo vas za eno leto.
Vsem na forumu želim obilo drv in po eno velikonočno butarico.
Re: Bukova drva - csamo001 - 9.4.2012
@oval
Kaj je, poleg tega, da je bilo nekoč poceni, bistvena prednost kurilnega olja, v primerjavi z drvami? Komoditeta.
Če bi bila namreč cena edini dejavnik, bi vsi lastniki kombinirani kotlov (ki jih je v Sloveniji še precej) že zdavnaj preklopili na drva. Pa se to ni zgodilo, ker se marsikomu ne da kuriti (ali pa preprosto nima časa, itd.). In tudi če bi vse potratne mastodonte zamenjal s sodobnimi pečmi na biomaso s prigrajenm zalogovnikom, bi nekateri še vedno preferirali komoditeto (avtomatiko kurilnega olja, plina, TČ, itd.). S tem ni nič narobe, saj je osnova svobodne družbe, da imaš možnost izbire. Pomeni pa to, da tudi ob bistveni posodobitvi slovenskih kurilnic delež odstotka biomase v energijski bilanci ne bo nujno zrasel in seveda potem tudi slovenski kmet, ki prodaja drva, ne bo nujno na boljšem. Čisto možno je, da bo celo na slabšem, glede na to, da bi se pri nas poraba drv ob posodobitvi kurilnice znižala za kakšnih 40%.
Edit: Še to. Sicer razumem, da si tvoj vzorčni izračun namerno naredil na način, da je razlika v porabi res velika, da predstaviš svoje argumente. Praksa izolacijskih materialov pa kaže, da največ prinese prvi centimeter izolacije, vsak nadaljni pa vedno manj; krivulja naklona rasti izolativnosti je padajoča. V praksi to pomeni, da npr. prepolovitev toplotnih potreb stavbe ni tako lahka, kot zgleda na prvi pogled, še zlasti pri stavbah, ki že imajo neko osnovno izolacijo.
Re: Bukova drva - TRiK - 9.4.2012
Zanimivo bi bilo najti podatek, kakšen je pravzaprav delež pri neefektivni izrabi energentov - koliko MWh letno izpuhti v zrak skozi individualne hiše (pretežno podeželje) in koliko skozi stanovanjske bloke (mesto)?
Najlažje je namreč reči "Vse stavbe izolirati z 20cm stiroporja in s tem prekinemo odvisnost od nafte". Ja, na vasi že morda, če si vsaka hiša uredi novo kurilnico ali se jih več odloči za skupno ogrevanje na biomaso. Kaj pa bo v mestu? Blok se na drva ne bo ogreval, to je zagotovo. Torej bo nafta še vedno tekla v potokih, drva pa bodo popularna predvsem na deželi. Da se razumemo - podpiram sanacijo energijske potrošnosti, pravim le, da boljša fasada še ne pomeni, da bodo drva postala neznansko bolj iskan energent, nafta pa bo zgolj pokrivala luknje.
Definitivno bodo drva pričeli resneje izrabljati tisti, ki imajo lasten gozd, in tisti, ki jim ni problem za kurjavo riskirati nekaj časa in volje. Še vedno bo pa delež tistih, ki se komoditeti ne bodo odrekli, precejšen.
Re: Bukova drva - Migaj - 9.4.2012
oval Napisal:Poenostavljeno:hehe, če bi to res držalo :lol:
A: Hiša brez TI, 10 x 10 x 5 m, površina oboda 400 m2, EŠ125, poraba 2.000 l ELKO letno.
B: Hiša s 25 cm TI = 0,25 x 400 = 100 m3 TI = 1.500 kg, EŠ 12.5, letna poraba 200 l ELKO ali 1 prm drv.
1. hiša nima štirih zunanjih ploskev ampak najmanj 6
2. povprečna končana hiša že ima cca 5cm izolacije na fasadi in če želimo izgube in to samo tiste, ki odidejo skozi fasado zmanjšat za 10X, bi morali dodati v povprečju skoraj 1m debelo izolacijo.
Skozi tako povprečno(slabo) izolirano fasado uide večinoma manj toplote kot skozi ne-nova okna in približno enako kot skozi tla in dobro izolirano kapco skupaj. Veliko je lahko gre tudi skozi stara okna, čeprav bi v tem primeru v delež izgub skozi okna lahko všteli večji delež izgub zaradi dogrevanja izmenjanega zraka. Ker največji delež energije za ogrevanje pa gre že pri povprečno(slabo) izoliranih hišah za dogrevanje zamenjanega zraka, kar ti noben prodajalec fasad ne bo rekel.
Za normalno bivanje naj bi ga bilo potrebno zamenjati cca 70% v eni uri, v kuhinjah in kopalnicah tudi več.
Se pravi, da če cca 25% delež energije, ki uide skozi fasado, z meter debelo izolacijo zmanjšamo na 2%, smo zmanjšali izgube objekta za največ četrtino.
Če upoštevamo tudi energijo za pripravo tople sanitarne vode in eventuelno hlajenje poleti, je zmanjšanje do največ 20% napram prej, brez, da upoštevamo zaradi debelih sten 'škodljivo' zmanjšanje dobitkov iz naslova osončenja ter zanjšanje naravne osvetlitve prostorov in s tem večjo porabo za umetno osvetlitev ter druge probleme.
Zmanjšanje porabe energije za ogrevanje in TSV ter hlajenje je zelo kompleksen problem in težka naloga.
Vsekakor pri izolaciji same fasade nima smisla pretiravati. Če jo zdebelimo do največ skupaj 20 cm je to to, za nadaljne zmanjšanje izgub pa moramo objekt sanirati drugje.