+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4)
+--- Forum: Energijski viri (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=18)
+--- Tema: Solarno ogrevanje - dejanske izkušnje (/showthread.php?tid=37593)
Strani:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
151
152
153
154
155
156
157
158
159
160
161
162
163
164
165
166
167
168
169
Re: Solarno ogrevanje - dejanske izkušnje - emso - 26.8.2012
csamo001 Napisal:Čeprav Migaj ni ravno moj najtabouš prjatu, pa ga bom tokrat vendarle citiral: "Nekam vsa ta zbrana toplota vendar mora iti -če nimaš bazena"
Zadeva ti greje bajto. Počasi al hitro. Dejstvo je, da ti jo....
Saj ne zanikam da zalogovnik ne oddaja toploto, v kurilnici je toplo, imam pa odprto okno, tako da gre večina energija ven, nekaj min pa seveda posledično tudi greje tudi hišo.
Po občutku pa mi kurilnico največ ogreje inštalacija in peč na drva, ker sem te vroče dnevne tako pasivno oddvajal toploto preko peči v dimnik.
Re: Solarno ogrevanje - dejanske izkušnje - vincent - 27.8.2012
jack_1...zakaj pa 20 kvadratov? Poleti ti bo vse prekurilo, ogreval se boš pa v prehodnem obdobju...v prehodnem se boš lahko tudi z veliko manjšo kvadraturo.
(Pri nas 4.5 kvadrata segreje 1.000 litrov na 76 stopinj (dosedanji maksimum)....kaj bo tebi delalo ob skoraj 5 x večji površini)
Kako imate pa izolacijo na hiši in koliko kvadratov ima hiša (pa še lokacijo napiši)?
Re: Solarno ogrevanje - dejanske izkušnje - SloCop - 27.8.2012
Vincent, če želiš imeti kaj od podpore ogrevanju, potem 20 kvadratov ni nič preveč. Nevem kaj vsi govorite o pregrevanju. Zalogovnik si ogrešej povsem na željeno temperaturo. Potem pač ne koristiš več kolektorjev, voda v mojem primeru se v njih upari in ostane pač tam kjer je pri 130 - 136 stopinjah pri 2.5 bara.
Če hoče kdo kaj imet od podpore ogrevanju si le naj omisli konkretno kvadraturo. Za toplo vodo poleti si v končni fazi lahko ven daš črpo pobarvan bojler.
Re: Solarno ogrevanje - dejanske izkušnje - JozkoPetarda - 27.8.2012
Nevem kaj paničarite okoli površine. Sej je čist enostavno, za podporo ogrevanju montiraš čimvečjo površino kolektorjev pod velikim kotom (recimo 65-70°) in čimbolj proti jugu. S tem maksimiziraš dobitke v ogrevalni sezoni in minimiziraš možnosti pregretja med poletjem.
Recimo ena primerjava... 45° vs 70°:
[img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/f/2W/l4/2fNpurgL/kolektorji-45vs70unichr("46")png[/img]
10% več dobitkov pozimi, in 30% manj poleti.
Potem je treba pa upoštevat še eno zadevo.
Izgube kolektorjev so pogojene s temperaturno razliko med medijem v kolektorju in okolico. Tako lahko s pametno regulacijo pozimi dobitke večamo (nizkotemperaturno ogrevanje, akumulacija v estrihu, itd...), poleti pa manjšamo (čimvečja temperatura medija).
Tudi zastojna temperatura poleti bo manjša če bodo kolektorji montirani pod večjim kotom.
Mene zadnje časa matra nekaj drugega. Je kdo že razmišljal o zrcalih (ne govorim nujno o špeglu, lahko je tud kakšna pločevina z dobro odbojnostjo)? Ideja je zmanjšati površino kolektorjev (manjše toplotne izgube in cena), ter povečati obsevanje na površino preko odboja (višji izkoristek).
Zaenkrat sem naračunal da bi s kotom kolektorjev okoli 70° in kotom med kolektorjem in fiksnim zrcalom okoli 115° lahko dobil do 60% več sončnega obsevanja na površino pozimi, okoli 25% več v prehodnem obdobju in zelo malo dobitka med poletjem.
Skica:
[img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/f/7/lC/3BGXMXg9/kolektorzrcalounichr("46")png[/img]
Re: Solarno ogrevanje - dejanske izkušnje - csamo001 - 27.8.2012
Jozko, kapo dol. A se je kdo dejansko že česa takega lotil?
Re: Solarno ogrevanje - dejanske izkušnje - bvs - 27.8.2012
Takšne preračune sem dalal jaz in prišel do zaključka, da se mi najbolj splača kot 64 stopinj
in tako sem tudi postavil sistem in deluje BP.Zadeva z zrcali je rešljiva samo v primeru v kolikor niso zrcala fiksno pritrjena, drugače nima smisla zaradi razdobljenosti žarkov, pa še grdo bo zgledalo. To zagotoviti je drago, se bolj splača namestiti več kolektorjev. Je pa res, da bodo dobitki večji, vendar ne toliko da bi se investicija splačala, vsaj za doma ne.
Re: Solarno ogrevanje - dejanske izkušnje - Čojko - 27.8.2012
SloCop Napisal:Za toplo vodo poleti si v končni fazi lahko ven daš črpo pobarvan bojler.Bravo!
Sicer pa s temi zrcali obratuje sončna elektrarna Elektro Promorske v Pivki na nijihovi strehi.
Re: Solarno ogrevanje - dejanske izkušnje - piknik - 27.8.2012
csamo001 Napisal:Jozko, kapo dol. A se je kdo dejansko že česa takega lotil?
V puščavi zraven las vegasa imajo eno elektrarno z zrcali katera usmerjajo sonce v "zbiralnik " na velikem betonskem stebru....tam se greje olje do menda 900°C in potem ta olje naprej greje vodo da se uparja in ta para žene turbino..ta turbina pa ITAK prozvaja elektriko...
elektrike dobijo za eno manjše mesto....
Re: Solarno ogrevanje - dejanske izkušnje - JozkoPetarda - 27.8.2012
csamo001 Napisal:Jozko, kapo dol. A se je kdo dejansko že česa takega lotil?
Podobnih principov je polno, recimo s paraboličnimi zrcali in vakumsko cevjo v fokusu:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://en.wikipedia.org/wiki/Parabolic_trough">http://en.wikipedia.org/wiki/Parabolic_trough</a><!-- m -->
S "solarnim stolpom" in poljem zrcal:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://en.wikipedia.org/wiki/Solar_power_tower">http://en.wikipedia.org/wiki/Solar_power_tower</a><!-- m -->
S Fresnelovimi zrcali:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://en.wikipedia.org/wiki/Compact_Linear_Fresnel_Reflector">http://en.wikipedia.org/wiki/Compact_Li ... _Reflector</a><!-- m -->
itd...
Ampak vsi ti sistemi zahtevajo "tracking". Torej premikanje pozicije zrcal glede na pozicijo sonca. Saj drugače zadeva pade iz fokusa in je konec štosa.
Kar pa seveda za domačo gradnjo praktično ne pride v poštev. Veliko ljudi drugače v domači gradnji naredi parabolično zrcalo in en cevni vakumski kolektor. Samo, da zgradiš polje tega so stroški večji kot s preprostim nakupom več kolektorjev.
Mene zanima fiksno ogledalo, ker ni problema s fokusom, nobenega vzdrževanja. In to da je glavni efekt takrat ko ga rabiš (pozimi), poleti pa imaš efektivno manjšo delovno površino.
bvs Napisal:Zadeva z zrcali je rešljiva samo v primeru v kolikor niso zrcala fiksno pritrjena, drugače nima smisla zaradi razdobljenosti žarkov, pa še grdo bo zgledalo. To zagotoviti je drago, se bolj splača namestiti več kolektorjev. Je pa res, da bodo dobitki večji, vendar ne toliko da bi se investicija splačala, vsaj za doma ne.
Tega pa ne razumem najbolje, kaj misliš z razdrobljenostjo žarkov? Zakaj zrcala nebi smela biti fiksna? Saj gre za popolnoma ravno zrcalo. Ki samo odbija žarke pod enakim kotom kot so padli na zrcalo. Nobenih težav s fokusom. Tudi če pride do nehomogenega obsevanja zaradi nepopolnoma ravnega zrcala, to ni problem, kolektorji niso občutljivi na to.
Čojko Napisal:Sicer pa s temi zrcali obratuje sončna elektrarna Elektro Promorske v Pivki na nijihovi strehi.
Poznam, pri fotovoltaiki so zrcala precej kočljiva tema. Namreč fotovoltaika je zelo občutljiva na homogenost obsevanja. Recimo že dimnik, ali drog na strehi ki zasenči del fotovoltaičnega panela zelo slabo vpliva na izkoristek celotne verige celic, saj lahko veriga odda toliko toka, kot ga proizvaja celica z najmanj obsevanja.
Če nimaš popolnoma perfektnega zrcala, boš imel nehomogeno obsevanje, kar bo pomenilo da nekatere celice ne bodo delovale na 100%, in izkoristek celotne verige bo šel dol. V večini primerov se taki pozikusi v fotovoltaiki ne obnesejo najbolje. Poleg tega je še en problem, fotovoltaični moduli so zasnovani za moč sonca ki jo lahko pričakuješ na zemlji. Torej so metalizacije zračunane za točno določen tok, ki ga lahko pričakujemo pri normalnem obsevanju. Če boš obsevanje povečal, bo upornost metalizacije na celici prevelika za večji tok, kar bo pomenilo dodatne izgube in pregrevanje solarnih celic... kar zniža izkoristke.
piknik Napisal:V puščavi zraven las vegasa imajo eno elektrarno z zrcali katera usmerjajo sonce v "zbiralnik " na velikem betonskem stebru....tam se greje olje do menda 900°C in potem ta olje naprej greje vodo da se uparja in ta para žene turbino..ta turbina pa ITAK prozvaja elektriko...
elektrike dobijo za eno manjše mesto....
Jap, takih elektrarn je več, tudi v Španiji so popularne in povsod drugje kjer je veliko sonca. Imajo boljše izkoristke kot fotovoltaika. Takrat ko ni sonca pa delajo na plin...
Dobra stran je tudi to da v primeru delne oblačnosti delujejo non stop z praktično nezmanjšano močjo, saj imajo akumulacijo.
<!-- m --><a class="postlink" href="http://en.wikipedia.org/wiki/File:PS20andPS10.jpg">http://en.wikipedia.org/wiki/File:PS20andPS10.jpg</a><!-- m -->
Re: Solarno ogrevanje - dejanske izkušnje - Gasper123 - 27.8.2012
Jožko, kako si izračunal te solarne dobitke, obstaja kakšen on-line, ali imaš to svoje izračune. Pri kateri odvzemni temperaturi so te vrednosti, 30° za talno gretje ali višje za sanitarno vodo? 1 m^2 kolektorja kakšne vrste?
Re: Solarno ogrevanje - dejanske izkušnje - vincent - 27.8.2012
Hja saj je kul da načeloma več kot imaš boljše je...samo vseeno je trebapotegnit neko črto...odločiš se gled ena lokacijo, ter na izolacijo objekta.
LJ kotlina dva meseca praktično nima sonca (december in januar). TOrej špic nimaš pokritih. POtem so tu še izgube objekta..če že je bolje višek financ usmeriti v manjše izgube kot lovljenje več pribitkov.
Za poleti pa itak vemod aje višek že od dveh kolektorjev. Tista prehodna obdobja pa...hm hm hm....dobro izolirana hiša praktično takrat več nima izgub.
Je pa res da nisem na tekočem koliko predstavlja celtona investicija v npr. 20 m2 kolektorjev (z vso pripadajočo opremo in zalogovniki..brez subvencije)....ker za 4,5 te pride 4 jurje - koliko daš za 4 oz. 5 x toliko kvadrature?
Re: Solarno ogrevanje - dejanske izkušnje - JozkoPetarda - 27.8.2012
Gasper123 Napisal:Jožko, kako si izračunal te solarne dobitke, obstaja kakšen on-line, ali imaš to svoje izračune. Pri kateri odvzemni temperaturi so te vrednosti, 30° za talno gretje ali višje za sanitarno vodo? 1 m^2 kolektorja kakšne vrste?
Gasper, ta izračun sem sam sestavil. To je izračun solarnega obsevanja, glede na azimut, višino sonca, pozicijo panela (naklon in orientacija) in glede na atmosferske izgube (pri nizkih kotih pozimi se to zelo pozna, ker je pot sonca čez atmosfero daljša). Torej ni upoštevan tip kolektorjev in temperatura vode ter okolice.
Če bi hotel upoštevati še to moraš dobit podatke o izkoristku solarnega panela (ali vakumskega kolektorja) glede na zunanjo temperaturo in glede na sončno obsevanje (ni enak izkoristek če imaš 600W/m^2 ali 1000W/m^2.
Ena zelo površna primerjava je tole:
[img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/f/3X/103/2gbRDkQr/solarefficiencyunichr("46")png[/img]
Tukaj so izkoristki za ploščate, vakumske "sydney" z dvema slojema stekla in vakumom vmes, in vakumske narva, ki imajo samo eno steklo in je cel absorber v vakumu. To je merjeno pri 1000W/m^2.
Vidi se da dokler so temperature medija v mejah normale, ni bistvene prednosti "klasičnih" vakumskih cevi, saj zaradi dveh slojev stekla izgubijo več, kot pa pridobijo zaradi boljše izolativnosti (navrini so boljši, sam cena...). In glede na trenutno ceno tinox ploščatih panelov se mi zdi da je to best bang for buck. Konec koncev, površina je še vedno kralj. Lahko izboljšaš izkoristek za 10% s prehodom na vakumske, ali pa povečaš površino za 100% za isti denar. (~300€ hočejo za 2m^2 tinox panel, kar se mi zdi precej OK cena).
Potem bi rabil še povprečne dnevne temperature... za točne dobitke pa še statistiko o vremenu in podobne neumnosti. Ampak pomojem je bolj važna primerjava, koliko več dobiš, glede na postavitev ali tip. To je še nekako izvedljivo izračunat.
Mislim da se ne splača ukvarjati s točnimi končnimi številkami, ker je vsakemu jasno da nikoli in nikdar ne moreš zagotovit 100% pokritosti s solarnim sistemom. Solarni sistem bo vedno samo pomoč ogrevanju, ki nujno rabi še en vir (in neglede kako dober je solarni sistem bo ta "dodatni" vir vedno primarni, solarni pa bo "backup"). Če imaš 3 tedne oblačno vreme v januarju ga ni kolektorja ali zalogovnika, ki bi ti pomagal (za normalen denar).
Važno je samo da probaš iz danega sistema potegnit kar se da. Recimo nima smisla sredi februarskega mraza pri -10°C forsirat kolektorje da pokrijejo 100% sanitarno vodo, ker bodo dobitki mali. Bolje izbrati nižjo temperaturo, pa probat nabrat karseda več energije jo porinit v estrihe in mogoče še za predogrevanje vode (bolje ogret vodo iz 5°C na 25°C, pa potem dogret do 50°C magari z navadnim elektro grelcem...)
Ko pa so temperature zunaj bolj znosne in je obsevanja več, pa komot delaš vročo vodo in hkrati pokrivaš še toplotne izgube v hiši.
Potem je pa še ena stvar, ki lahko vpliva na izkoristke. Izmenjevalci v zalogovnikih. Ima kdo izkušnje z drainbackom? Dobre slabe?
Ta sistem se mi zdi zanimiv, ker zaradi odsotnosti izmenjevalca ni dodatnih izgub, ki se pojavijo ker je temperatura medija večno nekaj višja kot temperatura zalogovnika. Pa tudi uporaba navadne vode brez glikola (ni sranja z menjavanjem medija), pa ko je preveč, ugasneš pumpo in gredo kolektorji na 200°C pa adijo. Nobenih ekspanzij ipd. Mnenja?
Re: Solarno ogrevanje - dejanske izkušnje - JozkoPetarda - 27.8.2012
Huda stran:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.solarenergy.ch/Collectors.111.0.html?&L=6">http://www.solarenergy.ch/Collectors.111.0.html?&L=6</a><!-- m -->
Re: Solarno ogrevanje - dejanske izkušnje - Gasper123 - 28.8.2012
Torej vakumski kolektorji dajejo boljši izkoristek šele ko je dT 50 K, ko je zunaj -10° in segrevaš vodo na 40°? Ali so zadeve obrnjene ko obsevanje ni 1000 W/m^2?
Re: Solarno ogrevanje - dejanske izkušnje - JozkoPetarda - 28.8.2012
Odvisno kakšni vakumski kolektorji. Če so taki kjer imaš dva sloja stekla in je vakum vmes med obema slojema stekla potem ja, ker imajo ti kolektorji večje izgube v steklu zato je njihov začetni izkoristek slabši.
Če pa govorimo o vakumskih kolektorjih kjer je samo ena steklena cev, in je celoten absorber v vakumu, so pa praktično povsod boljši od ploščatih.
In seveda če je obsevanje manjše potem je ta temperatura, kjer pridejo vakumski v prednost, manjša. Imam en podatek da je pri 700W/m^2 to okoli 35°K
Sicer pa je dost enostavno. Pri določeni razliki v temperaturi ima kolektor fiksne izgube. Torej če imaš 100W/m^2 ali pa 1000W/m^2 obsevanja bodo izgube pri določenem dT enake.
In potem je samo važno kakšna je razlika med obsevanjem in izgubami... to energijo lahko potem koristno uporabiš. Manj kot je obsevanja, večji procent bo šel za pokrivanje izgub.