![]() |
|
Gesonda izkopana , kako dalje do končne izvedbe ? - Print verzija +- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum) +-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4) +--- Forum: Energijski viri (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=18) +--- Tema: Gesonda izkopana , kako dalje do končne izvedbe ? (/showthread.php?tid=68316) Strani:
1
2
|
Re: Gesonda izkopana , kako dalje do končne izvedbe ? - yan1234 - 13.2.2017 <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.toplotne-crpalke.pro/blog-ostalo/cop-ali-scop">http://www.toplotne-crpalke.pro/blog-os ... p-ali-scop</a><!-- m --> Avtor, kot da bi prebral cel forum.... Re: Gesonda izkopana , kako dalje do končne izvedbe ? - sassapo - 13.2.2017 H4xor Napisal:Zakaj je treba držati temperaturo slanice nad 0°C ? - Ni potrebno, je pa priporočljivo - Glikol je gostejši in je slabši prevodnik kot voda. - Pri kurjenju kamina se talno ne izklaplja, je potrebno vzeti v zakup višjo temperaturo prostora (ali odpreš okno) v katerem je kamin, ga boš pa tako kuril bolj ali manj za vzdušje in ne nadomestek TČ. - Talno je samoregulativni način ogrevanja, ko temperatura zraka preseže temperaturo tal, ni več prestopa toplotne energije. - en ogrevalni krog pomeni enotno regulacijo temperature za celotno hišo - sobni korektor (ne termostat) se navadno montira v najmanj izpostavljen prostor, tam kjer imajo sončni dobitki ali ostala grelna telesa najmanj vpliva. Npr. hodnik. lahko si tudi brez, vendar moraš v tem primeru zelo natančno nastavit ogrevalno krivuljo. Re: Gesonda izkopana , kako dalje do končne izvedbe ? - remi - 13.2.2017 V odvisnosti od lastnosti tal je odvzem od 30-80W/m sonde pri 1800 obratovalnih urah na leto. Ker imaš odlično izolirano hišo, ocenim porabo za ogrevanje na pesimističnih 35kWh/m2 na leto (daj od sebe kakšen uporaben podatek iz papirjev!), kar za 220m2 pride 7700 kWh. K temu dodam še 2500-3000kWh za ogrevanje sanitarne vode. Skupaj 10700kWh. TČ z močjo 6/7/8kW bo to energijo proizvedla v 1800/1500/1300 urah. Torej je št. obratovalnih ur < 1800h, ki se uporabljajo za dimenzioniranje. 6kW TČ ima hladilno moč cca 5kW, ki jo odčitaš s podatkovnega lista izbrane ga modela TČ ->sonda 120 m bo obremenjena z 5000W/120m = 41 W/m 7kW -> hladilna moč 6 kW -> 50 W/m 8kW -> hladilna moč 6.5 kW -> 54 W/m Ker večinoma računajo z nekimi povprečnimi odvzemi 50W/m, je bila sonda dimenzionirana za 7kW TČ. Če pa dejanski material ne ustreza povprečnemu, sonda ne bo dobavljala 50W/m, ampak manj. Zato je bolje vzeti 6kW TČ in morebitno pomanjkanje toplote v najbolj mrzlih dneh nadomestiti s kaminom ali el. grelcem. Pri sondi je treba upoštevati poleg trenutne še celoletni odjem, ki ne sme presegati 80kWh/m na leto. 120 m sonda naj ne bi bila obremenjena z več kot 9600kWh/leto. Če so tvoji podatki kot zgoraj ocenjenih 10700kWh/leto ali še slabši, potem bo sonda preobremenjena. Sondo lahko poleti uporabiš za hlajenje, kar pomeni, da boš toploto iz talnega gretja odvajal v vrtino in s tem pomagal k regeneraciji okolice vrtine. Če pade T pod 0°C, se lahko poškoduje material, s katerim je napolnjena vrtina in se v njem pojavijo mikro razpoke, kar pomeni slabše prevajanje toplote. Če lahko zagotoviš, da T tekočine v sondi ne bo padla pod 0, imaš lahko sondo napolnjeno z vodo. Ker pa je to težko zagotoviti oz. je tvegano, se doda glikol ali kakšno drugo sredstvo. Manj ga dodaš bolj je to ugodno za obtočno črpalko, zato se s % ne pretirava. 28% glikola pomeni zaščito do -15°C, kar je za sondo nesmisel. 20% pomeni zaščito do -10°C. TČ imajo ponavadi nastavljivo najnižjo T, pri kateri prenehajo delovati, ki jo je treba nastaviti z določeno mero rezerve (gre za T iztoka iz TČ v sondo). Recimo pri 20% zaščiti bi bilo to -6°C. Pri manjši koncentraciji glikola 20% in pretoku > 1100l/h (6kW TČ, dT=3.5K) pride do turbulentnih tokov v cevi, kar poveča odvzem toplote skozi steno cevi. |