+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4)
+--- Forum: Napeljave (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=17)
+--- Tema: Zbiralnik deževnice (/showthread.php?tid=46128)
Re: Zbiralnik deževnice - .:Igor:. - 19.8.2012
... pa ti misliš da lahko zavrtaš kjerkoli in boš imel vode na pretek. Dobro jutro ...
Re: Zbiralnik deževnice - piknik - 19.8.2012
...dobro jutro...
Re: Zbiralnik deževnice - simonkar - 19.8.2012
.:Igor:. Napisal:... pa ti misliš da lahko zavrtaš kjerkoli in boš imel vode na pretek. Dobro jutro ...
Pa kaj ti ni jasno zvrtaš tam kjer veš da je voda to je pa ja logično če ima moj sosed vrtino in vode na pretek in če geolog pravi da voda je potem ne vem zakaj misliš da bi kar na pamet vrtal.
Re: Zbiralnik deževnice - darijo - 19.8.2012
simonkar Napisal:Za kaj pa bi dodal še eno pipo pri koritu in kako bi to izgledalo " ali kot ena pipa za mrzlo vodo s katero pereš solato... ali bi bila mešalna z toplo vodo?
ALi te nebi samoizgradnja prišla bistveno veš pa še testnost je pomojem teško zagotoviti ali se pač motim.
Tudi sam sem v dilemi kaj narest se mi zdi 3000€ za vgradnjo 12000l rezervarja brez pumpe malo preveč, sem že razmišljal da bi naredil vrtino za ta denar in je vode na pretek brez zaloge, res da ni mehka ampak .....
Kot samostojno pipo, za solato, ipd... Izgled bi bil mogoče na začetku malo nenavaden
hock: , a bi se kmalu privadil. Samega izračuna za samogradnjo nisem delal, pozabil pa sem tudi koliko je prišlo prijatelja, ki se je lotil samogradnje 30 m3. Zadevo je premazal z hidrostop elastikom in drži. Prav tako ima eno na morju in do sedaj ni imel nobenih težav
Re: Zbiralnik deževnice - zelenec - 19.8.2012
Simonkar, tudi če podtalnica je, je ne moreš (smeš) izkoriščati brez koncesije države. Isto velja za površinske vode. Tudi lastniki TČ voda-voda morajo vso načrpano vodo vrniti v podzemlje.
Trenutno je črpanje vode domena predvsem javnih komunalnih podjetij in ostalih koncesionarjev, ki oskrbujejo javne vodovode.
Re: Zbiralnik deževnice - zelenec - 19.8.2012
V samogradnji me je zbiralnik 20m3 prišel 1.100€ skupaj izkop, material in delo. Narejen je iz temelja, betonskih škarpnikov, betonske plošče in znotraj premazan s Hidrozanom. Izračun prihranka mi pove naslednje: 1m3 vodovodne vode me stane z vsemi dajatvami 1,2€. Hidrofor porabi za prečrpavanje vode iz zbiralnika povprečno za 0,15€ el. energije. Za potrebe gospodinjstva, pranje avta, zalivanje porabim letno 170 m3 vode. Prihranek znaša 178€ letno.
Več kot sam prihranek mi pomeni ustreznost mehke vode za WC, pomivalni in pralni stroj, avto po pranju nima sledi kamna, pa tudi rastlinski svet v hiši in na vrtu je hvaležen za deževnico. Tudi tuširamo in kopamo se v deževnici, ki je že na vhodu in izhodu filtrirana. Vodovodna voda se uporablja pri nas le za kuho in pitje.
Kot je bilo že omenjeno, mehka voda zmanjša potrebo po čistilnih sredstvih, obema vodnima aparatoma pa se krepko podaljša življenska doba. Skratka, vsakomur, ki ima dovolj prostora, priporočam samogradnjo, saj je cenejša in v večini primerov tudi kakovostnejša od industrijskih plastičnih "cistern".
Re: Zbiralnik deževnice - simonkar - 19.8.2012
zelenec Napisal:Simonkar, tudi če podtalnica je, je ne moreš (smeš) izkoriščati brez koncesije države. Isto velja za površinske vode. Tudi lastniki TČ voda-voda morajo vso načrpano vodo vrniti v podzemlje.Povej mi koliko lastnikov tc voda voda pozmas da imajo po dve vrtini? jaz nobenega pa jih poznam kar nekaj razen tistih ki so šli z vsem po predpisih in na ekosklad.
Trenutno je črpanje vode domena predvsem javnih komunalnih podjetij in ostalih koncesionarjev, ki oskrbujejo javne vodovode.
Sej ce jaz zalijem vrt tudi vrnem vodo v naravo...
Drugace pa ne bit toliko pošten kdo mi bo pa prepovedal sa porabim tistih mekaj kibikov...
Re: Zbiralnik deževnice - gobica10 - 20.8.2012
Ker nimam možnosti izkopa za podzemni zbiralnik vode, bi rad zgradil zunanjega-betonskega.
Nahajal bi se ob stranski steni hiše. Ne vem edino kako bi ga izoliral, da se voda poleti nebi grela.
Ali je to izvedljivo, oziroma pametna ideja? Bi pa naredil zbiralnik za 12 kubičnih metrov, za več ni prostora. Dimenzije bi bile caa 9m krat 0.9m krat 1.5 do 1,8m. Kako debele bi morale bit stene?
Re: Zbiralnik deževnice - Hanzi - 20.8.2012
Jaz vidim vecji problem pozimi,ko ti bo zmrznila in posledicno razgnalo rezervoar.
Re: Zbiralnik deževnice - gobica10 - 21.8.2012
Hanzi Napisal:Jaz vidim vecji problem pozimi,ko ti bo zmrznila in posledicno razgnalo rezervoar.
To že razumem, zanima me kako naredit da do tega ne bi prišlo. Tehničen nasvet.
Re: Zbiralnik deževnice - SloCop - 21.8.2012
Prva opcija je da zakoplješ v zemljo. Še najbolj optimlana.
Druga možnost pa so ene lebdeče zadeve na vodi, ki se jih da pozimi v bazen. So prožne in ko voda zmrzne se stisnejo namesto da bi pokal beton.
Odloči se za prvo opcijo, malo več dela pa imaš potem mir.
Re: Zbiralnik deževnice - gobica10 - 21.8.2012
Kot sem zapisal opcija zakopa ne obstaja. Zanima me ali bi primerna izolacija kot se daje na fasade
rešila problem. 10cm izolacije in gor fasada kot je že na hiši.
Re: Zbiralnik deževnice - cinik - 21.8.2012
Finančna računica je tudi na dolgi rok močno vprašljiva. Za izplačljivost bi morala cena vode kar nekaj porasti. Z velikostjo nima smisla pretiravati, ker dodaten m3 lahko stane več kot možna dodatna poraba. V ekonomskem jeziku - mejni strošek je večji od mejnega prihranka , razen če je tudi zbiralna površina (streha) in poraba velika. Druga logika je, če vam je cilj samooskrba. Sezonsko gledano so precej velike težave v dinamiki porabe in razporedu padavin (eden od argumentov za ne prevelikega - veliko časa sploh ne bo povsem poln. Nekaj časa pa bo še tako velik premajhnen. Obstaja z mikrolokacijo in porabo povezan optimum. Lahko si pomagate z dnevnimi simulacijami pritoka in predvidene porabe na podlagi večletne statistike padavin. Sam sem naredil tako.
Kljub temu ga tudi jaz imam. Osnovni cilj je nek eko občutek, ki sem ga ekonomsko upravičil z nekim pesimistilčnim pogledom na razvoj cen.
Varianta z betonskimi cevmi je cenejša - a prinaša tudi nekaj minusov. Večja sesalna globina => dražja črpalka. Prav taklo se da prihranit z krajšanjem sesalne dolžine (prihranek na črpalki). Pri betonskih ceveh ni "garancije" na vodotesnost. Še en nasvet pustite si večjo odprtino za lažji servis oz vzdrževanje, meni se zdi praktična kvadratna oblika.
Tisti, ki ne boste delali v samoizvedbi - marsikdo ne ve, da se dajo dobiti tudi gotovi betonski, ne samo plastični, ki imajo prav tako grancijo na vodotesnost.
Re: Zbiralnik deževnice - gobica10 - 21.8.2012
Točno tako, računice je itak ni
. Gre se za eko občutek. Z mojimi 12 kubiki vode res ne bom spremenil ničesar, a bom mirneje spal. :wink:
A še vedno ne vem kako izvest zadevo, da po prav.
Re: Zbiralnik deževnice - pametnjakovic - 21.8.2012
Ekonomske računice morda ni, če pa bi imeli vsi na obali zbiralnike vode, verjetno ne bi imeli takih problemov z dobavljanjem vode...