+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4)
+--- Forum: Tlaki, izolacija in ostrešja (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=16)
+--- Tema: Poševnina mansarde - izolacija (/showthread.php?tid=15356)
Strani:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
151
152
153
154
Re: Poševnina mansarde - izolacija - ataIBA - 12.2.2009
Pipster123 Napisal:Ne, samo zanimalo me je koliko minusov boš naštel, ker bi rekel, da se na količino teksta, ki si ga spisal na tem forumu, kar spoznaš na zadevoNiti ni prehudo.
Samo zanima me zakaj se tvoja teorija o polaganju izolacije ne sklada z izobraževanji knauferjev ter proizvajalcev vlaknastih izolacij. Kakorkoli že, bomo videli, zaenkrat sem srečen brez sekundarnega prezračevanja. No ok, odkar sem naletel na tvoje objave paranoično 1x tedensko šlatam stekleno volno po podstrehi.
Šlatat bi jo moral z zunanje strani
. Vse pa je odvisno od kvalitete parne zapore in zaprte površine (m2 neprezračevanja). Žal.To, da se moja teorija ne sklada s knaufarji in proizvajalci izolacij se malo motiš. Zanje je pač bolj pomembna prodaja materiala. Še leta nazaj so talali prospekte, da je energetsko ceneje izolirati hišo od znotraj, ker so izgube manjše in ni potrebno greti zidov :oops: :oops:, kar je sedaj jasno velika napača. Takrat sem edini oz. med redkimi "skakal v luft". Stari (moj letnik
) projektanti se bodo še spomnili projektov... A si mogoče že slišal, da se v jasnih zimskih nočeh pločevina zaradi povratnega sevanja v vesolje ohladi 2 stopinji pod zunanjo temperaturo??? Iz tega potegneš še kakšen sklep :wink: .
LP
Re: Poševnina mansarde - izolacija - Pipster123 - 12.2.2009
kaj je bolj in dlje hladno, 1 tona tankega pleha ali 10 ton betona? Sicer sem pa zato kupil še en kup kamene volne pod plehom. Najbrž je tudi odvisno, kakšen premaz je pod/nad plehom ipd. vsaj kar se sevanja tiče.
Volno seveda šlatam na topli in hladni strani, pa tudi po sredini malo. Sem temeljit. Bom s sondo pomeril še pleh, da vidim če je morda vse res.
Re: Poševnina mansarde - izolacija - ataIBA - 12.2.2009
Pipster123 Napisal:kaj je bolj in dlje hladno, 1 tona tankega pleha ali 10 ton betona? Sicer sem pa zato kupil še en kup kamene volne pod plehom. Najbrž je tudi odvisno, kakšen premaz je pod/nad plehom ipd. vsaj kar se sevanja tiče.
Volno seveda šlatam na topli in hladni strani, pa tudi po sredini malo. Sem temeljit. Bom s sondo pomeril še pleh, da vidim če je morda vse res.
Napačno si vprašal. Pravilno vprašanje se glasi: kaj se prej ohladi . Padec temperature pločevine v kratkem času (po sončnem zahodu) je prehiter, zato topel zrak s spodnje strani kondenzira na pločevini. Kaj misliš, zakaj se nanos poliuretana spodaj imenuje protikondenčni obrizg :wink: ?
LP
Re: Poševnina mansarde - izolacija - Pipster123 - 13.2.2009
Ravno zato so mi odsvetovali namakalce lat - Dekro in svetovali TrimoForm. Poleg tega vedno pozabiš na polovico faktorjev v enačbi. Takšni sončni zahodi, ko si jih opisal so lepo vidni tudi na npr. pločevini avtomobila. Ampak samo 20x na leto. Pa tudi na betonskih strešnikih je občasno lepo vidno ivje.
Re: Poševnina mansarde - izolacija - ataIBA - 13.2.2009
Pipster123 Napisal:Ravno zato so mi odsvetovali namakalce lat - Dekro in svetovali TrimoForm. Poleg tega vedno pozabiš na polovico faktorjev v enačbi. Takšni sončni zahodi, ko si jih opisal so lepo vidni tudi na npr. pločevini avtomobila. Ampak samo 20x na leto. Pa tudi na betonskih strešnikih je občasno lepo vidno ivje.Vidiš, celo življenje se človek uči. Je pa potrebna ena pripomba, ker mogoče sem premalo poudaril. Sonce zahaja vsak dan. Dnevna temperatura je recimo 25 stopinj, nočna 8 - 12. Torej, po sončnem zahodu vedno pade temperatura ozračja. Pri temperaturni razliki 4 stopinje se že začne vidno izločati kondenz. Res je, da temperatura redkokdaj pade sunkovito, je pa odvisno od večernega vetra. Se pa lahko temperatura hitro izmeri in naredi diagramček. Verjemi mi, da bo zanimiv pogled nanj. In trudim se, da nikoli ne upoštevam samo polovico faktorjev. Če katerega pozabiš upoštevati, so rezultati še slabši.
LP
Re: Poševnina mansarde - izolacija - rokalj - 16.2.2009
Sam se še vedno lovim s primerjavo nekaj različnih izvedb izolacije strehe. Rad bi naredil tudi nekaj preprostih izračunov (ampak ne s kompliciranimi gradbenimi programi ala URSA..), zato me zanima:
1. Kako se "na roke" izračuna skupno toplotno prehodnost, če imam izolacijo na strehi sestavljeno iz več materialov, na voljo pa podatek njihove debeline ter vrednost toplotne prevodnosti W/mk) Npr. Novolit stiropor EPS 70 10cm (0,038W/mK), URSA SF40 16cm (0,040W/mK) in deske 1,8cm (0,14W/mk). Med deskami je sicer 1cm razmaka...
2. Največja dovoljena toplotna prehodnost za konstrukcijo velja Umax=0,25 W/m2K. Ali to velja za debelino 1 metra ali za celotno debelino izolacije?
3. Kakšna naj bi bila skupna vrednost toplotne upornosti R (m2K/W) in kako jo izračunaš (na roke), če imaš izolacijo sestavljeno iz več materialov?
4. Ali je pri izračunu skupne toplotne prehodnosti potrebno upoštevati tudi zračni kanal pod kritino? Če da, kakšno vrednost W/mk ima potem zrak?
5. Koliko faznega zamika dosežemo s 5cm zračnim kanalom takoj pod kritino?
Hvala za pomoč.
Re: Poševnina mansarde - izolacija - izotop - 16.2.2009
tukaj imaš teorijo in formule razložene
<!-- m --><a class="postlink" href="http://kske.fgg.uni-lj.si/Stavbarstvo2/difuzija%20toplote%20in%20vodne%20pare.pdf">http://kske.fgg.uni-lj.si/Stavbarstvo2/ ... 20pare.pdf</a><!-- m -->
Re: Poševnina mansarde - izolacija - vincent - 17.2.2009
rokalj Napisal:1. Kako se "na roke" izračuna skupno toplotno prehodnost, če imam izolacijo na strehi sestavljeno iz več materialov, na voljo pa podatek njihove debeline ter vrednost toplotne prevodnosti W/mk) Npr. Novolit stiropor EPS 70 10cm (0,038W/mK), URSA SF40 16cm (0,040W/mK) in deske 1,8cm (0,14W/mk). Med deskami je sicer 1cm razmaka...
2. Največja dovoljena toplotna prehodnost za konstrukcijo velja Umax=0,25 W/m2K. Ali to velja za debelino 1 metra ali za celotno debelino izolacije?
3. Kakšna naj bi bila skupna vrednost toplotne upornosti R (m2K/W) in kako jo izračunaš (na roke), če imaš izolacijo sestavljeno iz več materialov?
4. Ali je pri izračunu skupne toplotne prehodnosti potrebno upoštevati tudi zračni kanal pod kritino? Če da, kakšno vrednost W/mk ima potem zrak?
5. Koliko faznega zamika dosežemo s 5cm zračnim kanalom takoj pod kritino?
Hvala za pomoč.
Za preračun izoliranosti objekta je merodajen: 1. podatek lambda (toplotna prevodnost materiala), 2. debelina posameznega sloja, 3. število slojev.
Iz teh podatkov se potem izračuna skupno prevodnost U (oz. bivši K) oz. R (ki gaomenjaš), ki je zgolj: R= 1/U. Torej podatek U velja za neko končno debelino določene stene (npr. pri oknu, kjer je U=1,1 W/m2K pomeni da to velja za debelino 25 mm).
U za tvoje materiale znaša: 0,14 W/m2K
(po domače, pri temperaturni spremembi za 1 stopinjo (oz. kelvin) izgubljaš na kvadratni meter po 0,14 W toplote).
Je pa vedno potrebno upoštevati tudi fazni zamik (poleg toplotne prevodnosti), kar je v tvojem primeru uporaba lesa (les iglavcev..čeprav se običjano uporabi kar 'colarce', torej debelino 2,5 cm).
Umax kot že rečeno je podatek, ki sme veljati za poljubno debelino stene....enostvano moraš vedeti iz katerih slojev imaš steno ter kako debelino, terpotem zračunaš U celotne stene (je pa po logiki tako, da boljši izolator ko uporabiš tanjša je lahko stena).
Glede zračenga kanala pa ...sicer ne poznam toliko zadev, samo v kolikor gre skozen prepih, se ga pri preračunu ne more upoštevati, seveda pa znatno pripomore k faznemu zamiku (oz. pregrevanju poleti) ker je med segreto kritino in samo steno (izolacijo) 'senca' kar preprečuje pregrevanje izolacije Torej je temp. razlika namesto 60 stopinj pregrete strehe napram 20 notranjosti, zgolj npr. 30 stopinj (kolikor ima zrak) napram 20 st. notranjosti - torej manjša temp. razlika - manjši toplotni tok).
Re: Poševnina mansarde - izolacija - ataIBA - 17.2.2009
vincent Napisal:Glede zračenga kanala pa ...sicer ne poznam toliko zadev, samo v kolikor gre skozen prepih, se ga pri preračunu ne more upoštevati, seveda pa znatno pripomore k faznemu zamiku (oz. pregrevanju poleti) ker je med segreto kritino in samo steno (izolacijo) 'senca' kar preprečuje pregrevanje izolacije Torej je temp. razlika namesto 60 stopinj pregrete strehe napram 20 notranjosti, zgolj npr. 30 stopinj (kolikor ima zrak) napram 20 st. notranjosti - torej manjša temp. razlika - manjši toplotni tok).
Veš, spoštovani prijatelj, skromnost je lepa čednost :wink: . Praviš, da ne "poznaš toliko zadev", hkrati pa poveš bistvo
! Odkar sem na forumu, razlagam obe prednosti drugega zračnega mostu: izsuševanje vlage in preprečitev pregrevanja izolacije poleti. Ti si to tako simpatično, mimogrede razložil, da se vidi kako obvladaš. Več takih in manj bo bučnic v gradbeništvu. Zaj si si pa zaslužo en vlki špricer !LP
Re: Poševnina mansarde - izolacija - rokalj - 17.2.2009
vincent Napisal:rokalj Napisal:1. Kako se "na roke" izračuna skupno toplotno prehodnost, če imam izolacijo na strehi sestavljeno iz več materialov, na voljo pa podatek njihove debeline ter vrednost toplotne prevodnosti W/mk) Npr. Novolit stiropor EPS 70 10cm (0,038W/mK), URSA SF40 16cm (0,040W/mK) in deske 1,8cm (0,14W/mk). Med deskami je sicer 1cm razmaka...
2. Največja dovoljena toplotna prehodnost za konstrukcijo velja Umax=0,25 W/m2K. Ali to velja za debelino 1 metra ali za celotno debelino izolacije?
3. Kakšna naj bi bila skupna vrednost toplotne upornosti R (m2K/W) in kako jo izračunaš (na roke), če imaš izolacijo sestavljeno iz več materialov?
4. Ali je pri izračunu skupne toplotne prehodnosti potrebno upoštevati tudi zračni kanal pod kritino? Če da, kakšno vrednost W/mk ima potem zrak?
5. Koliko faznega zamika dosežemo s 5cm zračnim kanalom takoj pod kritino?
Hvala za pomoč.
Za preračun izoliranosti objekta je merodajen: 1. podatek lambda (toplotna prevodnost materiala), 2. debelina posameznega sloja, 3. število slojev.
Iz teh podatkov se potem izračuna skupno prevodnost U (oz. bivši K) oz. R (ki gaomenjaš), ki je zgolj: R= 1/U. Torej podatek U velja za neko končno debelino določene stene (npr. pri oknu, kjer je U=1,1 W/m2K pomeni da to velja za debelino 25 mm).
U za tvoje materiale znaša: 0,14 W/m2K
(po domače, pri temperaturni spremembi za 1 stopinjo (oz. kelvin) izgubljaš na kvadratni meter po 0,14 W toplote).
Je pa vedno potrebno upoštevati tudi fazni zamik (poleg toplotne prevodnosti), kar je v tvojem primeru uporaba lesa (les iglavcev..čeprav se običjano uporabi kar 'colarce', torej debelino 2,5 cm).
Umax kot že rečeno je podatek, ki sme veljati za poljubno debelino stene....enostvano moraš vedeti iz katerih slojev imaš steno ter kako debelino, terpotem zračunaš U celotne stene (je pa po logiki tako, da boljši izolator ko uporabiš tanjša je lahko stena).
Glede zračenga kanala pa ...sicer ne poznam toliko zadev, samo v kolikor gre skozen prepih, se ga pri preračunu ne more upoštevati, seveda pa znatno pripomore k faznemu zamiku (oz. pregrevanju poleti) ker je med segreto kritino in samo steno (izolacijo) 'senca' kar preprečuje pregrevanje izolacije Torej je temp. razlika namesto 60 stopinj pregrete strehe napram 20 notranjosti, zgolj npr. 30 stopinj (kolikor ima zrak) napram 20 st. notranjosti - torej manjša temp. razlika - manjši toplotni tok).
Se priporočam za izračun W/m2K korak po koraku. Če toplotna prehodnost za 10cm Novolit stiropora EPS 70 (0,038W/mK) znaša 0,38W/m2K, za 16cm URSA SF40 (0,040W/mK) znaša 0,25W/m2K in za 1,8cm debele (0,14W/mk) znaša 7,8W/m2K , kako si potem izračunal SKUPNI W/m2K, da pride 0,14 W/m2K? Ni mi namreč jasno, kako iz dobljenih posameznih vrednosti izračunamo skupno vrednost, ker so tudi materiali različnih debelin...
Isto bi bil hvaležen, če lahko kdo na isti način razloži, kako se izračuna SKUPNO toplotno upornost R (m2K/W) pri različnih materialih različnih debelin. Menda to samo sešteješ... Hvala.
Re: Poševnina mansarde - izolacija - kremenckov ata - 17.2.2009
vaja dela mojstra!
Naloži si novolit-ov program in si preračunaj. Enote, pojme, vse je v realnosti dodelano. Ni nek profi program, za samouke bo v redu.
Sestavi si sam konstrukcijo v projektu dodaj komentar kje imaš to konstrukcijo.
povezava:http://www.novolit.si/slo/novocad.html
Pazi na debeline materjalov, program te tudi opozori na konstrukcijske napake (kondenz).
Zanimivo je, da opozori na pojav kondenza, če izolacijo pokrijemo direktno z deskami... (pa je spet 2 zračni kanal dobrodošel)
Veliko zabave!
Re: Poševnina mansarde - izolacija - vincent - 18.2.2009
rokalj Napisal:Se priporočam za izračun W/m2K korak po koraku.
Kot že rečeno:
rabiš podatek za posamezni sloj stene: lambda (v W/mK) ter debelino d (v metrih!)
Ko imaš za vse sloje zračunaš upornost Rk (upornost celotne stene):
Rk= 0,125 + 0,043 + d1/lambda1 + d2/lambda2 + d3/lambda3 + ...kolikor je pač slojev.
Prvi dve številki sta konstanti in se jih vedno jemlje za preračun zraven pa dodaš še vsoto posameznih debelin deljeno z lambdo.
Ko imaš enkrat Rk zračunaš obratnosorazmerno še U in to je to:
U=1/Rk (W/m2K).
Torej za tvoj primer gre takole:
10 cm...0,038 W/mK
16 cm...0,040 W/mK
1,8 cm...0,14 W/mK
Rk= 0,125 + 0,043 + 0,1/0,038 + 0,16/0,040 + 0,018/0,14 = 6,92
U= 1/Rk= 0,144 W/m2K
To je vsa umetnost. Ko imša enkrat U-je za vse stene v hiši (za vrata in okna veš U že od proizvajlca) se lotiš izub posazmeznih sten - glede na kvadraturo stene in temp. razliko med zunanjo in notranjo temperaturo (33 stopinj običjano -> torej zunaj - 13, notri 20) določiš izgube za posamezno steno, iz posameznih sten zračunaš izgube sobe ter na koncu tudi za celo hišo.
(pri prečaunu od kvadrature stene odšteješ okno, ki ga računaš posebej).
(uppštevti je treba tudi strop in tla v kolikor gre za temp. razliko..med etažami, kjer ni temp. razlik tudi ni izgub -ne glede na sestavo tal oz. stropa ali stene)
Izgube posamezne stene:
W = kvadratura stene * koeficient U za to steno * temp. razlika = .... wattov.
Hkrati upoštevaš še smer neba - na katero je obrnjena stena - torej pribitki oz. manjki (sever, jug).
Če izgube pomnožiš še z izkoristkom peči, preračunaš na število kurilnih dni dobiš potrebno toploto za tvoj objekt (seveda so eno preračunaske izgube, drugo pa dejanske izgube ker je potrebno upoštevati da je povprečna temp. čez zimo nekje malo nad ničlo ) in ne računska - 13°C).
To je v groben nekako vse kar rabiš za preračun toplotnih izgub svojega objekta.
Re: Poševnina mansarde - izolacija - Nebomgabiksal - 18.2.2009
Vincent, hvala za tole (in tudi ZS 8) )
Re: Poševnina mansarde - izolacija - rokalj - 18.2.2009
Vincent,
res najlepša hvala za kratek, jedrnat in razumljiv izračun. Sedaj razumem.
Lp, Rok
Re: Poševnina mansarde - izolacija - izotop - 18.2.2009
a niste na streho pozabili..