PodSvojoStreho.net
Poševnina mansarde - izolacija - Print verzija

+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4)
+--- Forum: Tlaki, izolacija in ostrešja (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=16)
+--- Tema: Poševnina mansarde - izolacija (/showthread.php?tid=15356)



Re: Poševnina mansarde - izolacija - ataIBA - 29.1.2009

avodnik Napisal:Po navodilu iz teme Agepan in Termotop sem šel malo brat, pa brskat po internetu in z metrom ošlatal še stanje na podstrehi (ki je trenutno hladno podstrešje, ampak bo moralo postati mansardno stanovanje). Na podlagi prebranega tukaj in videnega na netu pri proizvajalcih sem prišel na idejo, ki pa nisem siguren, če je res tako dobra, ko se zdi meni.

Naklon strehe je 30°, smer slemena je SSZ-JJV, najpogosteje veter vleče v smeri S-J, pod slemenom imam na J strani odprtino cca 30 x 30 cm, ki jo bom ohranil. Od plate do spodnjega roba špirovcev je višina na najnižjem delu 143-145 cm, ko odštejem 10 cm za tlak (kar je minimum od minimuma), kolikor sem uspel do sedaj pogruntat, jih ostane cca 135cm. Slednje se sliši fino, a ko malo pomislim, niti ni tako zelo fino.

Debelina špirovcev je 16cm, od tega bi vsaj 2 cm pobral spodnji zračni knal po navodilih ataIBA, ostalih 14cm bi bila izolacija in tako mi do 25cm manjka 10, do željenih 35cm pa kar 20 cm. Vse to bi moralo pod špirovce. To pomeni končno višino cca 110 cm, raje kakega manj kot več. To mi malo smrdi, če sem pošten, saj ob danem naklonu strehe pobere stojno višino precej velikemu delu kvadrature.

No, pri branju nasvetov sem zasledil, da pri rešitvi s termotopom in sekundarno kritino brez desk spodnji, drugi zračni kanal ni potreben. S tako rešitvijo torej pridobim 2cm (ki mi ju sicer požre drugi zračni kanal) in pa do 8cm (kolikor je max debelina termotopa). Ampak, ataIBA pravi tudi, da so dolgi vjačni spoji pri termotopu močno obremenjeni, kar mi tudi ni všeč, saj ob kakem neurju ne želim kabrio stanovanja. No, pa sem pri brskanju našel rešitev pri Ursi, kjer so nad špirovci položene late prečno in med njimi izolacija, nad vsem skupaj pa sek. kritina in letve z zračnim mostom in vsem. [b]Glej stran 6: [url]http://www.ursa.si/_files/Posevne_strehe_2008.pdf[/url].[/b]

In sem "naumil" takole rešitev, s katero bi pod špirovci moral dati le 10 cm izolacije, kar bi mi ob 10cm tlakih dalo cca 120 cm oz. nekaj več manevrskega prostora za tlake, ki jih tudi ne želim narest na pol:[url]httpunichr("58")//lh3unichr("46")ggphtunichr("46")com/_sj4myrc17Ak/SYCq64gPxrI/AAAAAAAABDY/73nS8Cv_rJU/s800/Slide1unichr("46")JPG[/url]

Problem hladilnice v trikotni špici bi rešil s tem, saj bi nosilnosti ne imela na grbi izolacija tipa termotop, temveč lesene late in bi tako v tem delu pač bila podstreha hladna, raven strop bi izoliral s 50cm izolacije. Vsa izolacija bo najverjetneje kamena/steklena volna (nisem še dokončno izbral znamke). Prav tako še nisem izbral sekundarne kritine niti parne zapore oz. ovire.

Je to OK ali ne? Zanima me mnenje o plusih in minusih. ataIBA? in ostali?

V naprej hvala!

LP,
S.

Preprosto rečeno, polepšal si mi dan. Še en, ki bo imel dobro in pravilno izolirano hišo. Dodal bi nekaj pripomb:
1. Na špirovce bi od zgoraj nabil štafle 5/8, s tem se da streha lepo zravnati in pridobiš 5 cm.
2. Podeskaš in prekriješ s paropropustno folijo (pazi sleme!!!) ter še enkrat štafle 5/8 in kontra late 5/4. To je prvi zračni most. Hladno podstrešje narediš tako, da nad stropom mansarde deskaš na 2 cm narazen in ne rabiš prekrivat s folijo.
3. Pod deske, v področju sten mansarde (5 mm fuge!) izolacija + drugi zračni most 2 cm. Tukaj Ursa daje po sliki izolacijo do opaža, hkrati pa poudarja tesnenje prebojev in lepljenje parozapore. Tudi opozarjajo na preboje vlage!!! Jaz to praktično rešim z drugim zračnim mostom, Ursi je pač interes "prodati čim več :twisted: ". Zelo pomembno je razmerje vhoda vlage v izolacijo in propustnost sistema navzven, kar pomeni izsuševanje. Prekritje izolacije s paropropustno folijo, deskami oz. bilo čem, lahko povzroči, da se več vlage vnese v izolacijo, kot se je izsuši skozi PP folijo, les,.... Topla greda! Ko vlaga v izolaciji naraste, izolativnost pade, nula se seli proti parozapori in je :evil: .
4. Spodaj pa prečno dodatna izolacija, parozapora in ni problema.

Ko boš od zgoraj polagal na strop izolacijo, položi spodaj parozaporo (na vogalih zavihaj navzgor) in na izolacijo daj paropropustno folijo. Tu gre lahko na izolacijo, ker parozapora ni prebita z ničemer in drži, preklope ji naredi cca 15 -20 cm in jih s trakom zalimaj. Paropropustna folija ima lahko minimalen preklop, ker samo preprečuje dvig toplega zraka skozi izolacijo.
Urso imam rad, ker je mikrovlaknata (zelo gosta), neobčutljiva na vlago (steklena volna!) in kot taka trajna. Tak, zdaj grem pa na kavo Big Grin . Če boš še kaj potreboval, 02/618 53 90 med 8 in 15 uro.
LP


Re: Poševnina mansarde - izolacija - ervin - 29.1.2009

ataIBA Napisal:Paropropustna folija ima lahko minimalen preklop, ker samo preprečuje dvig toplega zraka skozi izolacijo.

To me pa sedaj malo bega... :?
Koliko pa potem dodaten zračni most "vleče" toploto iz izolacije, nad katero je "prepih" ???


Re: Poševnina mansarde - izolacija - ataIBA - 29.1.2009

ervin Napisal:
ataIBA Napisal:Paropropustna folija ima lahko minimalen preklop, ker samo preprečuje dvig toplega zraka skozi izolacijo.

To me pa sedaj malo bega... :?
Koliko pa potem dodaten zračni most "vleče" toploto iz izolacije, nad katero je "prepih" ???

He-he! Prvi zračni most med deskami in kritino služi za hlajenje kritine poleti, da ti vročina ne prebije termoizolacije, drugi zračni most pod paropropustno folijo na deskah in pod deskami služi za prezračevanje sistema (izolacije) in tudi zaščita poleti pred prebojem.
Na dolžino nekaj metrov, zajetje spodaj in izpust zgoraj pod deskami na 2 cm - ni prepiha ampak izsuševalno kroženje. Brez skrbi!
OK?
LP


Re: Poševnina mansarde - izolacija - avodnik - 29.1.2009

Hvala, me veseli da sem polepšal dan Smile

Me pa bega pripomba o 2. zračnem mostu, češ naj ga vendarle naredim. Nekaj strani nazaj zasledim tole vprašanje in odgovor nanj:

ataIBA Napisal:
MAX 68 Napisal:Pa še nekaj, jaz imam pod sekundarno kritino (paroprepustno folijo) termotop (brez desk) spodaj pa sedaj še kameno volno, parno zaporo in oblogo. A je v tej kombinaciji tudi potreben (v teoriji) drugi zračni most.

Ne.
LP.

Vem, da je vprašanje eksplicitno postavljeno, kako je s tem v teoriji. Praksa je torej lahko dosti drugačna.

Pa vendar na podlagi doslej prebranega razmišljam nekako takole: Če imaš podeskano, potem je ta 2. kanal nujen, saj skozi deske kljub režam med njimi ne prehaja dovolj pare. Če desk nimaš, potem ta kanal ni potreben, saj skozi kvalitetno in uztrezno sek. kritino = paropropustno folijo vendarle prehaja dovolj pare, da se sistem posuši kot je treba, ob pogoju da je parna zapora taka kot se spodobi in tudi tako vgrajena. Plus tega bi pa lahko bil, da ni odvajanja toplote iz izolacije (ker nekaj toplote skozi tista 2cm zagotovo povleče ven, v to sem z osnovnošolskim znanjem fizike dokaj prepričan. Vprašanje je le, koliko).

Sicer me pri rešitvi, kot sem jo zrisal včeraj, pravzaprav nič kaj dosti ne stane naredit 2 cm visok 2. zračni kanal, pa vendar priznam, tudi mene malo čudi, da najdemo na netu obe varianti, torej z in brez, in to s strani priznanih proizvajalcev. Sem skeptičen, ker če se zeznem, bo hudo in drago to popravljat, oz. živet v zaje****m stanovanju... Zdej še lahko spreminjam, ko bo nova streha gor, bo narejeno, kakor bo pač narejeno. :?

Vsak komentar dobrodošel.

Hvala in LP,
S.


Re: Poševnina mansarde - izolacija - ataIBA - 29.1.2009

avodnik Napisal:Hvala, me veseli da sem polepšal dan Smile

Me pa bega pripomba o 2. zračnem mostu, češ naj ga vendarle naredim. Nekaj strani nazaj zasledim tole vprašanje in odgovor nanj:

ataIBA Napisal:
MAX 68 Napisal:Pa še nekaj, jaz imam pod sekundarno kritino (paroprepustno folijo) termotop (brez desk) spodaj pa sedaj še kameno volno, parno zaporo in oblogo. A je v tej kombinaciji tudi potreben (v teoriji) drugi zračni most.

Ne.
LP.

Vem, da je vprašanje eksplicitno postavljeno, kako je s tem v teoriji. Praksa je torej lahko dosti drugačna.

Pa vendar na podlagi doslej prebranega razmišljam nekako takole: Če imaš podeskano, potem je ta 2. kanal nujen, saj skozi deske kljub režam med njimi ne prehaja dovolj pare. Če desk nimaš, potem ta kanal ni potreben, saj skozi kvalitetno in uztrezno sek. kritino = paropropustno folijo vendarle prehaja dovolj pare, da se sistem posuši kot je treba, ob pogoju da je parna zapora taka kot se spodobi in tudi tako vgrajena. Plus tega bi pa lahko bil, da ni odvajanja toplote iz izolacije (ker nekaj toplote skozi tista 2cm zagotovo povleče ven, v to sem z osnovnošolskim znanjem fizike dokaj prepričan. Vprašanje je le, koliko).

Sicer me pri rešitvi, kot sem jo zrisal včeraj, pravzaprav nič kaj dosti ne stane naredit 2 cm visok 2. zračni kanal, pa vendar priznam, tudi mene malo čudi, da najdemo na netu obe varianti, torej z in brez, in to s strani priznanih proizvajalcev. Sem skeptičen, ker če se zeznem, bo hudo in drago to popravljat, oz. živet v zaje****m stanovanju... Zdej še lahko spreminjam, ko bo nova streha gor, bo narejeno, kakor bo pač narejeno. :?

Vsak komentar dobrodošel.

Hvala in LP,
S.

Odgovor na poboldano.
Preberi zgoraj o vhodu in izhodu vlage - pare v sistem, o prezračevanju skozi paropropustno folijo. Na 2 cm debeline je v dolžini cca 6 m zelo majhna temperaturna razlika na debelino izolacije, ki deluje kot vzgon :wink: . Da bi pa hladilo, "tega nega". Ne razmišljaj o prepihu, ampak samo o dihanju. Dihanje pa sistem izsušuje. Mnogokrat preverjeno.
Naredi tak, kot sem ti napisal in ne bo problema.
LP.


Re: Poševnina mansarde - izolacija - avodnik - 29.1.2009

OK, če torej temu sledim, ali ne bi blo potem boljše narest tako, kot sem sem modificiral shemo:

[url]httpunichr("58")//lh6unichr("46")ggphtunichr("46")com/_sj4myrc17Ak/SYGSKwXhd6I/AAAAAAAABEQ/y63IzNNmz0Y/s800/Slide1_Bunichr("46")JPG[/url]

Uporabil bi (trenutno mi je najbolj všečna zadeva) izolacijo URSA: Med letvami po špirovcih DF 40 debeline 80 (ker se kot je vidno z njihove spletne strani, SF35 v tej debelini ne dobi :evil: ), med špirovci SF35 debeline 160 in pod špirovci SF35 debeline 100. Skupna debelina bi bila torej 34 cm.

Bi bilo to OK? Ne le z vidika toplotne izolativnosti, tudi z vidika statične trdnosti, odpornosti na veter in sneg in podobno šlamastiko. Namreč, ti faktorji znajo uničit veselje, ki bi mi ga s tem sistemom dobljena notranja končna višina nudila, če mi uničijo streho.

Zdej pa obljubim, da bom nehal gnjavit s tem Smile

LP,
S.


Re: Poševnina mansarde - izolacija - ervin - 29.1.2009

ataIBA Napisal:
ervin Napisal:
ataIBA Napisal:Paropropustna folija ima lahko minimalen preklop, ker samo preprečuje dvig toplega zraka skozi izolacijo.

To me pa sedaj malo bega... :?
Koliko pa potem dodaten zračni most "vleče" toploto iz izolacije, nad katero je "prepih" ???

He-he! Prvi zračni most med deskami in kritino služi za hlajenje kritine poleti, da ti vročina ne prebije termoizolacije, drugi zračni most pod paropropustno folijo na deskah in pod deskami služi za prezračevanje sistema (izolacije) in tudi zaščita poleti pred prebojem.
Na dolžino nekaj metrov, zajetje spodaj in izpust zgoraj pod deskami na 2 cm - ni prepiha ampak izsuševalno kroženje. Brez skrbi!
OK?
LP

Zanima me, zakaj bi pri izolaciji stropa brez paropropustne folije zgoraj, prihajalo do dviga toplote iz izolacije, oz. zakaj bi tu onemogočal kroženje zraka, v poševnini pa ustvarjal!? Kaj pa dihanje izolacije na stropu?


Re: Poševnina mansarde - izolacija - ataIBA - 29.1.2009

avodnik Napisal:OK, če torej temu sledim, ali ne bi blo potem boljše narest tako, kot sem sem modificiral shemo:

[url]httpunichr("58")//lh6unichr("46")ggphtunichr("46")com/_sj4myrc17Ak/SYGSKwXhd6I/AAAAAAAABEQ/y63IzNNmz0Y/s800/Slide1_Bunichr("46")JPG[/url]

Uporabil bi (trenutno mi je najbolj všečna zadeva) izolacijo URSA: Med letvami po špirovcih DF 40 debeline 80 (ker se kot je vidno z njihove spletne strani, SF35 v tej debelini ne dobi :evil: ), med špirovci SF35 debeline 160 in pod špirovci SF35 debeline 100. Skupna debelina bi bila torej 34 cm.

Bi bilo to OK? Ne le z vidika toplotne izolativnosti, tudi z vidika statične trdnosti, odpornosti na veter in sneg in podobno šlamastiko. Namreč, ti faktorji znajo uničit veselje, ki bi mi ga s tem sistemom dobljena notranja končna višina nudila, če mi uničijo streho.

Zdej pa obljubim, da bom nehal gnjavit s tem Smile

LP,
S.

Big Grin Big Grin Big Grin Dragi DED!
To je po moji oceni, ki temelji na 30 letnih izkušnjah najpravilnejša in stoletna streha! Če boš dal za kritino še Creaton bobrovec (engobiran!) in slemensko zračenje, mi pošlji na PM naslov ali pa telefon, ker bom poleti priletel na obisk, ko bo zunaj + 40, ti boš pa imel mansardo hladnejšo kot spodnji del hiše Big Grin . Brez klimatskih naprav Big Grin . Pa veš kak bo takrat pasala pijača Confusedhock: !!!
Tak smo streho pred leti naredili našemu znanemu prvemu mariborčanu dr. Vlaisavljeviču. Pri pravilnem zračenju je nehal uporabljati klimo, ker ni bila več potrebna Confusedhock: .
LP.


Re: Poševnina mansarde - izolacija - avodnik - 29.1.2009

Big Grin Tole je res lepo slišat Big Grin

Lp,
S.


Re: Poševnina mansarde - izolacija - ataIBA - 29.1.2009

ervin Napisal:Zanima me, zakaj bi pri izolaciji stropa brez paropropustne folije zgoraj, prihajalo do dviga toplote iz izolacije, oz. zakaj bi tu onemogočal kroženje zraka, v poševnini pa ustvarjal!? Kaj pa dihanje izolacije na stropu?

Termoizolacije se dela za vse letne čase.
Pozimi je v prostoru višja temperatura in višja vlaga. Temperatura segreje parozaporno folijo, ki segreje zrak v izolaciji in ta se zaradi višje temperature v izolaciji dviguje navzgor proti hladnemu delu. Če na izolacijo položiš direktno paropropustno folijo, preprečiš dvig zraka navzven, hkrati pa tudi izsuševanje izolacije v idealnejših razmerah. Ker ni 100 % parne zapore, se lahko zgodi, da je vhod vlage večji kot izsuševanje skozi paropropustno folijo in v izolaciji se nabira vlaga,....beri zgoraj. Zato zračni most 2 cm.
Poleti bi po tej logiki moral parozaporo obrniti na zunanjo stran, saj je na podstrešju višja vlaga kot v prostoru. Tudi takrat se hladnejša izolacija vlaži in spet pride do izraza zračni most zaradi izsuševanja. V poševnini pod kritino je dobro čim večje "pihanje", saj hladi kritino in late. Pod deskami pa 2 cm zraka ne povzroča nobenega prepiha, ne "vleče" .......
Bo zdaj razumljivo?
LP


Re: Poševnina mansarde - izolacija - izotop - 29.1.2009

no, lepo da izumljate super kritine, vendar me vseeno zanima:
a potem tisti načrt, ki jih ima proizvajalec, ni najboljši za določeno kritino oz. izolacijo? sej imajo oni svoji inženirje in znastvenike za to. samo tako, vprašam pač, kr že tako se mi zdi, da vsak nkeaj po svoje dela in potem so s takimi temami samo še večje zmede za laike.


Re: Poševnina mansarde - izolacija - ataIBA - 29.1.2009

izotop Napisal:no, lepo da izumljate super kritine, vendar me vseeno zanima:
a potem tisti načrt, ki jih ima proizvajalec, ni najboljši za določeno kritino oz. izolacijo? sej imajo oni svoji inženirje in znastvenike za to. samo tako, vprašam pač, kr že tako se mi zdi, da vsak nkeaj po svoje dela in potem so s takimi temami samo še večje zmede za laike.

Kateri načrt, kateri proizvajalec in katera kritina?
Za Urso smo že obdelali - beri zgoraj. Creaton sistem je ta, ki ga jaz zagovarjam,....izvoli, greva dalje. Big Grin O "znanstvenikih" in inženirjih vse najboljše. Če so "vredi"! Eno je teorija, drugo praksa. Eno brez drugega ne gre. Teorija pa lahko naredi mnogo več škode praksi, kot obratno. Teorija se preverja v praksi. Če praksa pokaže pomanjkljivosti, se ugotovi, da so teoretiki (ki so lahko dr. znanosti) nekaj "zajebali". In teorija se popravlja. Oprosti izrazu, vendar v dolgoletni praksi prevečkrat na to naletim in sem zato malo alergičen na napake v sistemih. Zakaj? Ker zakon zahteva od mene kot izvajalca, da izvedem delo po pravilih stroke, projektant za napake v projektu ne odgovarja, "ker ni strokovnjak", teoretično pa zna dobro "zajebat"! Ponudbo daš po njegovem popisu, popisa ne smeš spreminjat, ....
Tak je to.
LP


Re: Poševnina mansarde - izolacija - izotop - 29.1.2009

sej imaš prav po svoje, samo tako me je pač zanima, kr potem človek sploh ne ve, glede na kaj naj vzame osnove, če recimo rišeš projekt. nekako pričakuješ, da se je jabolje zanest na priporočila in detajle proizvajalca ali pa če ima posebej strokovnjaka za strehe, pa mu v pzi zriše to, o čemer ti govoriš..
samo to je še en plača več za izplačevat :mrgreen:


Re: Poševnina mansarde - izolacija - ervin - 29.1.2009

ataIBA Napisal:Termoizolacije se dela za vse letne čase.
Pozimi je v prostoru višja temperatura in višja vlaga. Temperatura segreje parozaporno folijo, ki segreje zrak v izolaciji in ta se zaradi višje temperature v izolaciji dviguje navzgor proti hladnemu delu. Če na izolacijo položiš direktno paropropustno folijo, preprečiš dvig zraka navzven, hkrati pa tudi izsuševanje izolacije v idealnejših razmerah. Ker ni 100 % parne zapore, se lahko zgodi, da je vhod vlage večji kot izsuševanje skozi paropropustno folijo in v izolaciji se nabira vlaga,....beri zgoraj. Zato zračni most 2 cm.
Poleti bi po tej logiki moral parozaporo obrniti na zunanjo stran, saj je na podstrešju višja vlaga kot v prostoru. Tudi takrat se hladnejša izolacija vlaži in spet pride do izraza zračni most zaradi izsuševanja. V poševnini pod kritino je dobro čim večje "pihanje", saj hladi kritino in late. Pod deskami pa 2 cm zraka ne povzroča nobenega prepiha, ne "vleče" .......
Bo zdaj razumljivo?
LP

Fizika mi je razumljiva, zakaj in kdaj pride do kondenzacije, pregrevanje poleti, itd...
Ni mi jasno zakaj različna izvedba v poševnini in na stropu... Smile
Strop naj bi pokril s folijo, poševnino pa zračil !?


Re: Poševnina mansarde - izolacija - ataIBA - 29.1.2009

izotop Napisal:sej imaš prav po svoje, samo tako me je pač zanima, kr potem človek sploh ne ve, glede na kaj naj vzame osnove, če recimo rišeš projekt. nekako pričakuješ, da se je jabolje zanest na priporočila in detajle proizvajalca ali pa če ima posebej strokovnjaka za strehe, pa mu v pzi zriše to, o čemer ti govoriš..
samo to je še en plača več za izplačevat :mrgreen:

Vidiš, zato pa je potrebno ločiti zrno od plev. Upoštevati je potrebno vse okoliščine za dober projekt. To kaj se v zadnjih letih dogaja na področju kritin, termo in hidroizolacij, je mala grozljivka. Nihče za nič ne odgovarja, razen izvajalcev - praktikov. Ti pa molijo boga, da bo obdobje garancije (streha je 10 let!!!) zdržal material, ki so ga vgradili. Sicer pa mnogi niti ne vedo, da morajo po zakonu dati garancijo na svoje delo in na material, ki so ga vgradili, če je šla nabava preko njih oz. so ga oni nabavili!!!
Po 10 letih preide garancija na proizvajalca, vendar samo na njegov material, ne pa na sistem oz. delo izvajalca. Reklamacije proizvajalec npr. kritine ne bo priznal, če je vrag vzel podkonstrukcijo (gnile late zaradi kondenza, neizdelava zračnega mostu,....), saj z njegovim materialom ni nič "narobe" :evil: . Tudi arhitekt oz. projektant se bo skrival za "navodili in detalji" proizvajalca....
Ti povem butast in resnični primer iz prakse. Cinkotit Cinkarne Celje se je projektiral in vgrajeval po detaljih in navodilih proizvajalca na bloke na Kotnikovi v Ljubljani. Vsi so "zajebali" in vgrajevali cinkotit na podlago iz strešne lepenke. Kondenzacija s spodnje strani je povzročila, da se je začel na cinku delati hidroksid (bel prah) in ne oksid - patina. Prah je dež spral, streha je postala luknjasta in sanacija je padla na pleča izvajalcev. Strokovnjaki in dohtarji so samo napisali, da je izvedba parne zapore zanič :evil: . Da se cinkotit lahko polaga na čiste deske brez folije ali na posebno mrežo, sem vedel samo jaz. Žal je bilo prepozno, saj nisem bil prisoten pri projektu oz. nismo mi izvajali. Sem pa rešil reklamacijo mojemu prijatelju....
Tak ti je to v resničnem življenju! Proizvajalci pač zelo radi izkoriščajo željo arhitektov po novitetah v samem projektu (vse je biznis in %....), veselo zavajajo celo verigo, na koncu pa tak in tak vse plača investitor, kupec ali kako bi imenovali zadnjega v verigi.
In dosti sreče pri projektih Big Grin . Še bo dela :lol: po tem kar dnevno videvam.
LP