+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4)
+--- Forum: Energijski viri (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=18)
+--- Tema: Drva (cene, spravilo, po žledu,...) (/showthread.php?tid=16847)
Strani:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
Re: Drva (cene, spravilo, po žledu,...) - okram - 23.6.2014
Hanzi Napisal:Zato pa sem predlagal vreče za krompir, mislim da je okoli 10centov,(filaš lahko ”avtomatsko” preko kakšne stare pakirke za krompir) zavežeš(vrvica všita na vrhu v žaklju), lahko še malo posušiš v kakšnem kozolcu in vržeš v peč. To sem rekel da bom probal sam v moji uplinjevalni peči.
tako kot ta <!-- m --><a class="postlink" href="https://sites.google.com/site/horvatbr/sekalec-polz">https://sites.google.com/site/horvatbr/sekalec-polz</a><!-- m -->
Re: Drva (cene, spravilo, po žledu,...) - okvals - 24.6.2014
Se je kar potrudil, ni kaj.
Re: Drva (cene, spravilo, po žledu,...) - cevko - 24.6.2014
Tudi te vreče bi bile vredu.
Re: Drva (cene, spravilo, po žledu,...) - dolsina - 25.6.2014
Brezdomec Napisal:Mogoče malo izven konteksta:
Če na njivi vsako leto sadiš pšenico in jo žanješ, izčrpaš zemljo. (Torej gnojenje in/ali kolobarjenje.)
Po taki logiki se bo gozdna zemlja sčasoma (pojma nimam, mogoče par 100 let) tudi izčrpala. Ali je pametno pospraviti ves prirastek ali je bolje pustiti drobiž da gnije in gnoji? Po moje je problem v fosforju, kaliju in mikro-elementih. Voziš jih iz gozda, ostanejo v pepelu, s tem pepelom gnojiš vrt, zemlja v gozdu pa se siromaši.
Ali moje razmišljanje "pije vodo" ali sem čisto falil?
Čisto si falil BTW. Gozd je samozadosten ekosistem, ki s sončno svetlobo s pomočjo fotosinteze spreminja vodo in CO2 v sladkorje, določene snovi v obliki raztopine z vodo sprejema skozi korenine. Poglej si cikle kroženja raznih elementov v naravi (fosfor, kalij, natrij, dušik, ogljik,...).
Re: Drva (cene, spravilo, po žledu,...) - Brezdomec - 25.6.2014
Citat:Čisto si falil BTW. Tudi sebe bi rad prepričal v to, vendar mi (še) ne uspe. Gozd je samozadosten ekosistem, ki s sončno svetlobo s pomočjo fotosinteze spreminja vodo in CO2 v sladkorje, določene snovi v obliki raztopine z vodo sprejema skozi korenine. Fotosinteza mi je jasna, za dušikov krog sem slišal. Poglej si cikle kroženja raznih elementov v naravi (fosfor, kalij, natrij, dušik, ogljik,...).
Sem prelen, da bi sam naredil doktorat iz tega, pa hvaležen za kake pametne linke. Preletel sem tudi en pdf, "Kroženje ostalih elementov". Če pogledaš kroženje fosforja, [url=httpunichr("58")//slunichr("46")wikipediaunichr("46")org/wiki/Kro%C5%BEenje_fosforja]upam, da nisem wikipedije preveč trgal iz konteksta:[/url]
Citat:Fosfor najdemo tudi v različnih aerosolih v atmosferi. Vendar so njegove količine pomembnejše le ob peščenih viharjih ali vulkanskih izbruhih...
...Večina fosfatov se nahajaja v soli, v usedlinah, v oceanskem dnu ali v skalah. Sčasoma lahko geološki procesi prinesejo oceanske usedline na površje, kjer vremenski vplivi pospešijo prenos v kopenske habitate.
Rastline absorbirajo fosfate iz tal, nato pa vežejo fosfate v organske spojine. Rastline nato skozi prehranjevalno verigo porabijo rastlinojede živali, ki pa jih požrejo večje zveri. Po smrti živali ali rastline razpadejo in fosfat se vrne v tla.
Kakor jaz razumem, se fosfati "spirajo" v morje in od tam le počasi nazaj. Glavnina fosforja pa kroži v gozdu (rast in razkroj rastlin in živali). V pepelu je tudi fosfor in dvomim, da iz vrta pride nazaj v gozd. Včasih je veljalo: zajec zelje, lisica zajca, smrt in mikrobi lisico, pa so se snovi vračale v gozd. Danes pa se po kanalizaciji spirajo v morje (cvetenje).... Rad bi dobil kako eksplicitno potrditev v stilu: Mikrobi na paradižnikovih koreninah absorbirajo fosfor, veter jih odpihne v gozd, kjer se zaustavijo v drevesnih krošnjah, padejo na tla in je fosforjev krog sklenjen. Podobno velja za ostale makro in mikro elemente.
Da se razumemo: Zaenkrat bom kuril na drva, tudi če s tem dolgoročno škodujem gozdu. Gozd smo ljudje začeli resneje izkoriščati kvečjemu par sto let nazaj, prej je bilo na svetu premalo populacije, ki bi lahko porušila samozadostnost tega ekosistema. Jasno mi je, da lahko pograbiš zadnjo vejico in list iz gozda, pa bo drevje in ostalo vseeno raslo. Mogoče še bolje, ker bo ustreznejša kemijska sestava tal. Dolgoročno (nekaj sto, tisoč, mogoče miljon let) pa na ta način ne bo šlo. Rad bi dobil kakšne konkretne argumente/linke na to tematiko. Podobno je tudi za vprašanje: Kako so smreke preživele lubadarjeve napade v času, ko še ni bilo človeka? J..i ga, sem pač firbčen.
P.S. Po moje se bomo ljudje prej zastrupili/pobili, gozd v taki ali drugačni obliki pa bo obstal.
Re: Drva (cene, spravilo, po žledu,...) - yan1234 - 25.6.2014
Lepo se vidi sprememba na lesu v gozdovih kjer so prenehali grabiti listje.
Sprememba se opazi na večjem prirastu (večji razmaki letnic), tudi barva je drugačna.
Re: Drva (cene, spravilo, po žledu,...) - dolsina - 25.6.2014
Ja pa ja de.
Edina posledica steljarjenja so poškodbe koreninskega sistema in zato napake v lesu. Les je pogosto obarvan črno, v obliki kolobarja.
Povečan prirastek je zgolj posledica prehoda drevesa v vrhnji sloj ali spremenjene prerazporeditve hranil v tleh.
Trust me, I'm an engineer.
Re: Drva (cene, spravilo, po žledu,...) - Hanzi - 25.6.2014
Torej nekje v kočevskem pragozdu drevje hitreje raste kot pa nekaj km stran kjer so čudni ljudje in še grabijo listje? Jaz se za naš slovenski gozd popolnoma nič ne sekiram, dokler bomo sekali vsaj malo s pametjo. Kurjave v SLO gozdu je najbrž dovolj za vse peči v sloveniji. Sekirajte se raje za izsekavanje na mio km2 tropskega pragozda z namenom pridobivanja obdelovalnih površin. Na žalost so baje te obdelovalne površine precej kratke dobe.
Re: Drva (cene, spravilo, po žledu,...) - yan1234 - 26.6.2014
dolsina Napisal:Ja pa ja de.
Edina posledica steljarjenja so poškodbe koreninskega sistema in zato napake v lesu. Les je pogosto obarvan črno, v obliki kolobarja.
Povečan prirastek je zgolj posledica prehoda drevesa v vrhnji sloj ali spremenjene prerazporeditve hranil v tleh.
Trust me, I'm an engineer.
To kar si napisal tudi velja.
Kolikor razumem trdiš, da lahko gozd neomejeno gospodarsko izkoriščamo, ker je gozd samozadosten sistem in elementi bodo v naravi zadostno krožili in se bo gozd razvijal s tako hitrostjo kot dosedaj?
Re: Drva (cene, spravilo, po žledu,...) - Hanzi - 26.6.2014
Neomejeno v stilu golosekov zagotovo ne. Se pa bojim da bo po žledu ostalo ogromno lesa v gozdu, pa tudi sicer bi ga lahko marsikje več ven pobrali.
Re: Drva (cene, spravilo, po žledu,...) - krnekdo1 - 26.6.2014
jobizer Napisal:November je za sečnjo drv najslabši mesec v letu.
A bo spet potrebno ponoviti lansko debato, kakšna neumnost je ta izjava? Poleg neumnosti o luni(za to sem si celo shranil raziskavo [url]httpsunichr("58")//dlunichr("46")dropboxusercontentunichr("46")com/u/524171/Lunarni_les-_mit_ali_resni_nostunichr("46")pdf[/url] ).
Re: Drva (cene, spravilo, po žledu,...) - kadotr - 26.6.2014
Meni se ta stran ne odpre. Sem za luno?
lp K.
Re: Drva (cene, spravilo, po žledu,...) - CimaBella - 26.6.2014
ne, meni tudi ne odpre, imam pa spravljeno na kompu. Ne pomaga, moj kljub temu še kar luno uboga :lol:
A ima kdo izkušnje z ocenjevanjem in prodajo lesa I. kategorije (oz. v bistvu sploh ne vem, kako se označuje). V glavnem govorice s Pokljuke so, da zlepa ne dobiš dobre "ocene" pri prodaji oz. da mešetarji radi ocenijo kvaliteto lesa pri odkupu nižje, kot jo potem prodajo.
Re: Drva (cene, spravilo, po žledu,...) - krnekdo1 - 26.6.2014
Zdej bi moglo delat :mrgreen:
Re: Drva (cene, spravilo, po žledu,...) - grizl - 28.6.2014
dolsina Napisal:Ja pa ja de.
Edina posledica steljarjenja so poškodbe koreninskega sistema in zato napake v lesu. Les je pogosto obarvan črno, v obliki kolobarja.
Povečan prirastek je zgolj posledica prehoda drevesa v vrhnji sloj ali spremenjene prerazporeditve hranil v tleh.
Trust me, I'm an engineer.
No "engineer", ta tvoj zapis mi prosim natančneje razloži .