17.11.2020 ob 11:04 (*Zadnja sprememba objave: 17.11.2020 ob 11:09 uporabnik csamo001.)
(16.11.2020 ob 10:23)sassapo Napisal: Najboljša krmilja krmilijo s PWM signalom tudi sekundarno črpalko. V praksi to pomeni, da usklajajo pretoke v in iz zalogovnika. Tako je preprečeno vračanje proizvedene energije nazaj v TČ.
Problem je namreč v tem, da je v večini primerov pretok na primarni strani (TČ - zalogovnik) zaradi manjšega hidravličnega upora višji kot na sekundarni strani, (Zalogovnik- ogrevalni sistem) pa se del proizvedene energije vrača direktno nazaj v TČ, kar seveda ni želeno, saj zmanjšuje COP. TČ mora namreč za enako temp. radiatorjev delovati z višjo temp.
Pri klasičnih sistemih naj bo zato sekundarni pretok vedno višji od primarnega.
Napisal si "najboljša krmilja", kar torej pomeni, da vsa krmilja TČ niso sposobna usklajevati pretoka primarne (interne) obtočne črpalke same TČ in obtočne črpalke od zalogovnika naprej? Če torej krmilje ni sposobno krmiliti sekundarne PWM OČ, potem nima smisla take sploh kupovati in je potrebno "navadno" OČ nastaviti na ustrezno visok pretok, ki nikdar ne bo manjši kot je maksimalni pretok primarne OČ.
Nekako tako jaz razumem.
(17.11.2020 ob 10:05)some1 Napisal:
(17.11.2020 ob 09:58)sassapo Napisal: Zakaj bi imel PV nižji? Dt imaš za zmanjšano moč super, praviš, da ti vse deluje deluje super?
Toshiba je sicer znana po napačnem prikazu temperatur, zato se v 1°C ne zanašaj.
zunanja temp. : 8.C
Dv. 33.C
Pv. 32.C
Kondenzacijska temperatura: 31.C
Tukaj vidiš, da ti prikazuje temp. DV celo nižjo kot kondenzacijsko temp. kar je jasno nemogoče. Če želiš točne prikaze temp. si lahko nabaviš tele termometre.
So zelo točni in ugodni, dobiš v Emporju.
Nižji pv bi imel zato, da se mi kompresor nebi ugašal. Ker izgleda celotni radiatorji niso izkoriščeni imam tukaj še malo rezerve.
Gre za tale radiator na sliki. Ko sem pred cca. 1uro delno priprl spodnji ventil je situacija še slabša. Na vhodu v radiator 34.C na zadnjem členu 28.5.C Izhod 31.C.
Če imam oba ventila odrta na full ( tudi pod termostatskim je na full - N ).
je vhod 34,2 zadnji člen 31.5, izhod 32.2.
Sedaj sem dal še obtočno na 100%, da vidim razliko.
S pripiranjem ventilov gotovo ne boš dosegel bolj enakomerne ogretosti radiatrojev. Pretoki morajo biti maksimalno odprti, obtočna na najvišji moči. S takim izhodiščem potem nastaviš ogravalno krivuljo. Potem pa po potrebi pripiraš zgornje ventile. Da bi pripiral spodnje, ne vidim nekega pametnega razloga.
(17.11.2020 ob 11:04)csamo001 Napisal: S pripiranjem ventilov gotovo ne boš dosegel bolj enakomerne ogretosti radiatrojev. Pretoki morajo biti maksimalno odprti, obtočna na najvišji moči. S takim izhodiščem potem nastaviš ogravalno krivuljo. Potem pa po potrebi pripiraš zgornje ventile. Da bi pripiral spodnje, ne vidim nekega pametnega razloga.
Spodnje ventile na radiatorji pripiraš samo za to, da hidravlično uravnotežiš sistem.
Npr. če ti obtočna zaradi bližine in nizkega upora večino pretoka pošilja v prvi radiator in skoraj nič v zadnjega. Potem prvega malo pripreš, da oba dobita enako.
(17.11.2020 ob 09:34)some1 Napisal: Danes spet opazujem tč in opazim, da se kompresor pri zunanji 1.C ugaša.
Podatki so takole:
Zunanja t. : 1.C
Dv: 36.C
Pv: 33.C
Kompresor na cca. 25hz ( cca.40 % moči )
Kondenzacijska temp. 35.C
Temp. Prostora 22.C
Obtočna na 50%
Vse laufa super nato pa se začne pv. dvigovati do cca 35.C in kompresor ugasne. Kakšna je tukaj rešitev, da bi pv držal nižje. Poskusil sem tudi s pripiranjem spodnjih ventilov vendar ni nekega efekta. največji radiatorji ( nizki alu radiatorji v dolžini cca. 2,5metra) imajo vstopno temp. 34.C - iztopno cca. 31,8. radiator pa ima na zadnjem členu temp. 29,8 .C. Radiator je sigurno dobro odzračen. Imam občutek, kot da pri teh starejših alu radiatorjih voda ne zakroži lepo čez cel radiator vendar gre direktno proti povratku. Ali je to možno?
Kakšna ideja kako rešiti, da bi pv bil konstantno nižji?
Pozdravljen, sam imam tudi Toshibo... sicer 8kw in do sedaj razen pomikov na krivulji nisem posegal v samo delovanje TČ. Krmiljenje imam preko zunanje temperature... in mi konstantno drži v osnovnih prostorih temperaturo 23,2 .C +/- kake 0,2 .C. Bi te pa prosil, če mi lahko napišeš pod katerimi kodami spremljaš tvoje parametre.... bom še sam čekiral, bolj iz radovednosti. Moj pristop je sicer bolj kot ne... dokler dela tako, da je meni udobno pusti sistem naj dela...
V servisnem nadzoru gledaš kode:
04- kondenzacijska temp.
06- temp povratka.
07-temp. dvižnega voda
61-temp. zunanjega zraka
70- Frekvenca kompresorja
Tudi pri meni je temp. konstantno 22.C. Pa saj poznaš tist pregovor. Vsak tele ma svoj vesele
Ksz
Zanimivo, sem dal OČ na 2.hitrost in se je razlika v temp. med dviznim in povratnim povecala za 1.2 stopinje, je pa od tega dobre tri ure, sem mislil, da se bo znizala.
Še eno vprasanje za sassapota. Kje naj vidim pretok vode skozi izmenjevalec? Ce bo prenizek bo sla v napako predvidevam. Imam pa pumpo spodaj na sliki.
(17.11.2020 ob 11:04)csamo001 Napisal: S pripiranjem ventilov gotovo ne boš dosegel bolj enakomerne ogretosti radiatrojev. Pretoki morajo biti maksimalno odprti, obtočna na najvišji moči. S takim izhodiščem potem nastaviš ogravalno krivuljo. Potem pa po potrebi pripiraš zgornje ventile. Da bi pripiral spodnje, ne vidim nekega pametnega razloga.
Spodnje ventile na radiatorji pripiraš samo za to, da hidravlično uravnotežiš sistem.
Npr. če ti obtočna zaradi bližine in nizkega upora večino pretoka pošilja v prvi radiator in skoraj nič v zadnjega. Potem prvega malo pripreš, da oba dobita enako.
Meni se zdi hidravlično uravnoteženje nesmiselno. Stanovalce briga, kakšen je pretok v posameznem radiatorju ali zanki talnega.
Jaz sem uravnotežil temperaturno, torej pripiraš najtoplejše zanke/radiatorje, dokler ni v sobi želena temperatura. Ne glede na pretok v zanki.
(17.11.2020 ob 11:04)csamo001 Napisal: S pripiranjem ventilov gotovo ne boš dosegel bolj enakomerne ogretosti radiatrojev. Pretoki morajo biti maksimalno odprti, obtočna na najvišji moči. S takim izhodiščem potem nastaviš ogravalno krivuljo. Potem pa po potrebi pripiraš zgornje ventile. Da bi pripiral spodnje, ne vidim nekega pametnega razloga.
Spodnje ventile na radiatorji pripiraš samo za to, da hidravlično uravnotežiš sistem.
Npr. če ti obtočna zaradi bližine in nizkega upora večino pretoka pošilja v prvi radiator in skoraj nič v zadnjega. Potem prvega malo pripreš, da oba dobita enako.
Meni se zdi hidravlično uravnoteženje nesmiselno. Stanovalce briga, kakšen je pretok v posameznem radiatorju ali zanki talnega.
Jaz sem uravnotežil temperaturno, torej pripiraš najtoplejše zanke/radiatorje, dokler ni v sobi želena temperatura. Ne glede na pretok v zanki.
In kako se obnašata dve primerljivi (temperaturne zahteve, velikost radiatorja) sobi, ki sta (hidravlično) različno oddaljeni od obtočne? Stanovalci oddaljene sobe gredo na obisk k onim iz bližnje, dokler se tudi pri njih ne segreje?
(17.11.2020 ob 11:04)csamo001 Napisal: S pripiranjem ventilov gotovo ne boš dosegel bolj enakomerne ogretosti radiatrojev. Pretoki morajo biti maksimalno odprti, obtočna na najvišji moči. S takim izhodiščem potem nastaviš ogravalno krivuljo. Potem pa po potrebi pripiraš zgornje ventile. Da bi pripiral spodnje, ne vidim nekega pametnega razloga.
Spodnje ventile na radiatorji pripiraš samo za to, da hidravlično uravnotežiš sistem.
Npr. če ti obtočna zaradi bližine in nizkega upora večino pretoka pošilja v prvi radiator in skoraj nič v zadnjega. Potem prvega malo pripreš, da oba dobita enako.
Meni se zdi hidravlično uravnoteženje nesmiselno. Stanovalce briga, kakšen je pretok v posameznem radiatorju ali zanki talnega.
Jaz sem uravnotežil temperaturno, torej pripiraš najtoplejše zanke/radiatorje, dokler ni v sobi želena temperatura. Ne glede na pretok v zanki.
In kako se obnašata dve primerljivi (temperaturne zahteve, velikost radiatorja) sobi, ki sta (hidravlično) različno oddaljeni od obtočne? Stanovalci oddaljene sobe gredo na obisk k onim iz bližnje, dokler se tudi pri njih ne segreje?
Ne vem kaj hočeš reči. Ventile se pripre toliko, da je v obeh želena temperatura. Koliko bo pri tem pretok skozi oba radiatorja, nas ne zanima, zakaj bi nas?
Sam sem imel dovod iz kurilnice v kabinetu. Poleg je takoj bil en manjši radiator (5 Aklimat členov) čez hodnik pa v dnevni sobi s tam 20 členi. V kabinetu je radiator žarel, v dnevni sobi pa bil komaj mlačen. Po pripiranju spodnjega ventila na manjšem radiatorju sta začela oba pričakovano greti. In to delata še danes.
Sedaj pa ta radiator razširi na veje, katere niso hidravljično uravnotežene.
(17.11.2020 ob 13:45)bk9105 Napisal: In kako se obnašata dve primerljivi (temperaturne zahteve, velikost radiatorja) sobi, ki sta (hidravlično) različno oddaljeni od obtočne? Stanovalci oddaljene sobe gredo na obisk k onim iz bližnje, dokler se tudi pri njih ne segreje?
Ne vem kaj hočeš reči. Ventile se pripre toliko, da je v obeh želena temperatura. Koliko bo pri tem pretok skozi oba radiatorja, nas ne zanima, zakaj bi nas?
Jaz pa ne vem, o katerem ventilu govoriš, o spodnjem al zgornjem klasičnem? O termostatskem očitno ne, ker tam se nič ne pripira, ampak samo nastavi želena temperatura.
Prav tako ne vem, kje sem napisal, da stanovalce zanima konkreten podatek o pretoku.
17.11.2020 ob 15:12 (*Zadnja sprememba objave: 17.11.2020 ob 15:14 uporabnik Energetik81.)
(17.11.2020 ob 14:23)bk9105 Napisal:
(17.11.2020 ob 13:58)Energetik81 Napisal:
(17.11.2020 ob 13:45)bk9105 Napisal: In kako se obnašata dve primerljivi (temperaturne zahteve, velikost radiatorja) sobi, ki sta (hidravlično) različno oddaljeni od obtočne? Stanovalci oddaljene sobe gredo na obisk k onim iz bližnje, dokler se tudi pri njih ne segreje?
Ne vem kaj hočeš reči. Ventile se pripre toliko, da je v obeh želena temperatura. Koliko bo pri tem pretok skozi oba radiatorja, nas ne zanima, zakaj bi nas?
Jaz pa ne vem, o katerem ventilu govoriš, o spodnjem al zgornjem klasičnem? O termostatskem očitno ne, ker tam se nič ne pripira, ampak samo nastavi želena temperatura.
Prav tako ne vem, kje sem napisal, da stanovalce zanima konkreten podatek o pretoku.
Če ni termostatskih, pišem o spodnjem. Ne zanima nas temperatura radiatorja, ampak temperatura v sobi.
Če karikiram, imaš v eni sobi mali tip11 radiator, v drugi sobi pa ogromen tip33. Če samo hidravlično uravnotežiš (=enak pretok v obeh), bo v drugi sobi precej bolj vroče kot v prvi.
Zato pravim, da uravnotežiš glede na sobno temperaturo, ne pa na to, kako topel je kakšen radiator ali kakšen pretok je skozi.
Hidravlično uravnoteženje si ne razlagam kot enak pretok v vseh radijatorjih, to ti je neka nova teorija. Mogoče si celo naredil reply meni, namesto mojemu predhodniku. Over and out.
(17.11.2020 ob 13:45)bk9105 Napisal: In kako se obnašata dve primerljivi (temperaturne zahteve, velikost radiatorja) sobi, ki sta (hidravlično) različno oddaljeni od obtočne? Stanovalci oddaljene sobe gredo na obisk k onim iz bližnje, dokler se tudi pri njih ne segreje?
Ne vem kaj hočeš reči. Ventile se pripre toliko, da je v obeh želena temperatura. Koliko bo pri tem pretok skozi oba radiatorja, nas ne zanima, zakaj bi nas?
Jaz pa ne vem, o katerem ventilu govoriš, o spodnjem al zgornjem klasičnem? O termostatskem očitno ne, ker tam se nič ne pripira, ampak samo nastavi želena temperatura.
Prav tako ne vem, kje sem napisal, da stanovalce zanima konkreten podatek o pretoku.
Če ni termostatskih, pišem o spodnjem. Ne zanima nas temperatura radiatorja, ampak temperatura v sobi.
Če karikiram, imaš v eni sobi mali tip11 radiator, v drugi sobi pa ogromen tip33. Če samo hidravlično uravnotežiš (=enak pretok v obeh), bo v drugi sobi precej bolj vroče kot v prvi.
Zato pravim, da uravnotežiš glede na sobno temperaturo, ne pa na to, kako topel je kakšen radiator ali kakšen pretok je skozi.
Načeloma imaš prav.
Ampak če so radiatorji kolikor toliko dobro dimenzionirani glede na potrebe posamezne sobe, bodo hidvlično uravnoteženi pravilno delovali.
Pripiranje spodnjega ventila je groba nastavitev, termostat zgoraj pa točna.
18.11.2020 ob 19:07 (*Zadnja sprememba objave: 18.11.2020 ob 19:09 uporabnik Blue30.)
KSZ, če lahko kdo kaj napiše:
danes smo staro Grundfosovo OČ menjali z Wilo Yonos PICO 25/1-6 zadevo na Adaptu (kronoterm ima pač te, čeprav sem navijal za kakšno boljšo Grundfosovo..
Menjali smo izključno zaradi glasnosti stare, zdaj pa je ta hudič še glasnejši. Trenutno je na 1. prestavi, ko bo hladno pa ko bo na tretji, pa se bo konkretno slišala v nadstropje in se sprašujem, če začnem kar zdaj razmišljat o drugi...
ne spraševat, zakaj nisem monterju rekel.
Se mora nastavit višina in me zanima, je to mišljena maksimalna višina, do koder pošilja vodo v sistemu? npr. samo en štuk ca. 3 metre?
Ima kdo kaj izkušenj z nastavitvami?
(resno, ne spraševat, nisem prave volje, ker sem računal na neko tiho izvedbo, ampak je bila že zmontirana, ko sem prišel domov).
Hi, danilatin
