Tocno tako, po dolgi pavzi imam tudi sam dt nekje 5C, potem po nekaj urah konstantnega obratovanja, ko se vse pregreje pa okoli 2C, to je povsem normalno, ni pogojev da je vecji, razen hisa brez oken...
No osebno verjamem da so priznane firme, ki proizvajajo TČ nekaj vseeno vlozile v R&D. Če npr Nibe TČ regulira obtocno crpalko, da dosega dt od 4-8, čeprav bi lahko na najvisji hitrosti verjetno dosegli bistveno nizji dt, je verjetno tako ze optimalno. Sicer imam tudi sam pri 55 % stopnji TČ in obtocni na max dt lahko tudi pod 2, a potem radiatorji po obcutku (manj sevanja?) niso tako topli, kot ce je dt npr 6-8. Visji dt rabim tudi, ker mi TČ cel dan greje bojler, ki je zvezan zaporedno pred radiatorji...
Če krmilje ne regulira OČ, je nekje okoli 5°C dT pri polni moči kompresorja tisti približek idealu. Seveda se te idealne vrednosti spreminjajo glede na temp. kondenzacije. Pri zelo nizkih zahtevanih temp. v hiši (protizmrzovalna funkcija) mora biti dT zelo visok, saj je v nasprotnem kondenzacija tako nizka, da lahko škoduje kompresorju. V srednjem temp. območju (med 30 in 40°C) je idealen dT čim nižji, ta ideal pa zopet raste z dvigovanjem temp. nad 40°C
Seveda to velja za samo TČ. Ko imamo TČ priklopljeno na sistem centralnega ogrevanja, moramo oboje obravnavati kot celoto. Če je npr. radiator zgoraj opazno bolj ogret kot spodaj, bo oddajal manj toplote. Res bo v tem primeru TČ porabila manj, kar nam pa nič ne koristi, če ne dosegamo želene temp. prostora. Skoraj v vsakem primeru pa je (razen pri zelo visokih temp. dvižnega voda) bolje zmanjšati razliko med DV in PV in na ta način povečati oddano toploto radiatorja, kot poviševat temperaturo dvižnega voda.
14.11.2020 ob 12:58 (*Zadnja sprememba objave: 14.11.2020 ob 13:12 uporabnik csamo001.)
(14.11.2020 ob 06:24)some1 Napisal: Hm mi je sedaj malenkost bolj jasno. Sicer pa ne razumem kako ti je pri večjem dt šla v radiatorje bolj topla voda, razen če ima problem dosegati dv. cca. 40.C ( na pamet govorim cifro ).
Torej če prav razumem naj bi bilo idealno razmerje pri radiatorjih cca. dt 6K?. Koliko je pa izkoristek slabši sedaj, ko imam dt. 2K?
Lp
Sassapotov zadnji vpis zajema vse. Sicer, če imaš TČ z namenskim krmiljem in integrirano obtočno črpalko, potem so ta vprašanja tako ali tako nepotrebna, ker bo lastna pamet TČ iskala tak dT, kot ji algoritem za optimizacijo izplena narekuje. Nekoliko večji izziv je to pri nas, ki imamo IVT ali pač kaj podobnega, kar nima integrirane obtočne, pa praktično vsak ima neko svoje krmilje oziroma logiko upravljanja.
In na splošno, ljudje božji, dajte roke stran od radiatorjev. Sploh ni pomembno kako topel je radiator na otip, pomembno je, da imate v prostoru želeno temperaturo zraka. Referenca na one sončkove debilizme, ko ima z višanjem dT bolj tople radiatorje... Ja normalno, da bolj topla voda priteče v radiator, če se dT uravnava s hitrostjo obtočne črpalke. TČ pa dela na taki moči kot pač dela in kaj si s tem dosegel, če z nižanjem moči obtočne črpalke zvišujep dT, navidez prihaja toplešja voda v radiatorje (pa mu očitno ne pade na pamet, da bi probal kako hladen je radiator pri povratnem vodu), COP pa pada.
EDIT: Pogledal zdaj podatke delovanja moje za danes do poldneva. Vgasne se zvečer ob 23:00, štarta zjutraj ob 6:30 in deluje do 11:30. dT ves čas med 3 in 4 stopinje, modulacija omejena na 50% in pri teh zunanjih temperaturah tudi je praktično ves dopoldan na tem limitu 50%. Sem en dan za test dvignil limit, posledično je hitreje dosegla setpoint, potem pa šla na precej nižje obrate, kjer je načeloma slabši COP. Sem prestavil nazaj na 50%. Glede na to, da tako z enim kot drugim pristopom dosegam željeno notranju temperaturo, se mi zdi omejitev na 50% v danih pogojih optimalna. Spodaj graf dopoldanskega delovanja, lepo se vidijo trije defrosti. Zgornja rdeča črta (Ana out 1) je modulacija.
Bi lahko bilo kaj narobe glede na to da pravite da naj nebi bile nizke temperature vtoka.
Jaz namreč imam nastavljeno da grejem neko temperatura trenutno v hiši na nekih 18-19 stopinj in mislim da mi v talno pošilja nekje 22-25 stopinj.
Lahko to škoduje kompresorju?
(14.11.2020 ob 06:24)some1 Napisal: Hm mi je sedaj malenkost bolj jasno. Sicer pa ne razumem kako ti je pri večjem dt šla v radiatorje bolj topla voda, razen če ima problem dosegati dv. cca. 40.C ( na pamet govorim cifro ).
Torej če prav razumem naj bi bilo idealno razmerje pri radiatorjih cca. dt 6K?. Koliko je pa izkoristek slabši sedaj, ko imam dt. 2K?
Lp
1. PRIMER!!!
Imaš sto litrov tople vode , ki jo goniš po centralni segreta na 30 c. Zdaj je 20 litrov te vode šlo v toplotno in se segrela na 40 c.
Pošlješ 20l vode na 40c v radiatorje .Se bo ohladila na 30 in se vrnila v proti toplotni z ostalimi 80l na 30c.. ......(najmanjša hitrost črpalke )
2. PRIMER !
Lahko teh 20 litrov segrete na 40c zmešaš z ostalih 80 l vode v centralni segrete na 30c in dobiš 100 l segrete na 32c in jo pošlješ v radiatorje Se ohladi na 30c (največja hitrost črpalke )
3. PRIMER :
Lahko teh 20l vode na 40c zmešaš s 40l vode 30c in poslješ v radiatorje. 33,3c Se ohladi in vrne v toplotno segrete na 30c lit (srednja hitrost črpalke)
Radiator odda vedno enako količino toplote!
VENDAR:
Radiator opravlja dve funcije . Segreva zrak in posledično povzroča kroženje zraka v prostoru.
Tu igra ključno vlogo višja tem radiatorja zgoraj . Zrak močneje zakroži po prostoru!!!!
Naj bo dovolj termodinamike
Dt nima velike vloge , če je Pv nizek! da je višji lahko vpliva hitrost črpalke!!!
Če je Pv visok , se poslabša izkoristek!! Pv v izmenjevalcu mora odvzeti vso razpoložljivo toploto plinu-ga podhladiti.
Če je višji Pv se nazaj v toplotno vrača preostala topla tekoče faza plina . Če je pv zelo visok, se vrača s stekočim plinom še plinski mehurčki imajo veliko energije . TO je za tolotno lahko zelo moteče !
Neizkoriščeno toploto kompresor poriva po toplotni. To je jalovo delo kompresorja.
Zato mora biti povratni vod primerno hladen. To lahko poleg pravilne hidravlike zagotovimo s pravilnim krmiljenjem!
Če še razložim temp na kompresorju in izmenjevalcu+ moljerjev diagram, potem bote že ....
Ok?.
Mi je jasno sedaj. pred 1 uro sem zmanjšal hitrost obtočne na 50% ( iz 80% ) ter ne opažam neke razlike. razlika med dv in pv ( 35dv - 33pv..C ) je enaka cca. 2.C. Črpalka deluje s cca. 30% močjo ( 18hz ).
15.11.2020 ob 12:38 (*Zadnja sprememba objave: 15.11.2020 ob 12:51 uporabnik csamo001.)
@Sonček
Če je povratni vod visok se poslabša izkoristek? Of kors, tak preprosto je. Kot tudi, da je konvekcija edini sprejemljivi način oddajanja toplote preko radiatorja. In tudi popolnoma normalno je, da efektivno uporabljaš samo zgornji del površine radiatorja, ker to gotovo dvigne izkoristek. Pa če bi šlo, bi uporabljal npr. samo del talnega z višjo temperaturo kot celotno talno z v povprečjo nižjo.
(15.11.2020 ob 08:59)some1 Napisal: Mi je jasno sedaj. pred 1 uro sem zmanjšal hitrost obtočne na 50% ( iz 80% ) ter ne opažam neke razlike. razlika med dv in pv ( 35dv - 33pv..C ) je enaka cca. 2.C. Črpalka deluje s cca. 30% močjo ( 18hz ).
Sistem ima neko vstrajnost. Počakaj dalj časa , da se temperature v vodi razplastijo in boš videl....
Zalogovnik paralelni močno poslabša delovanje . ni priporočljiv za dober izkoristek . Predvidena je posoda 50 do 150 l (od velikosti toplotne) kamor gre spodaj voda iz toplotne in zgoraj naprej v ogrevanje. Na ta način eliminira vpliv hladne vode pri odtajanju. -plastenje vode in pri odtajanju ne pošilja mrzle vode v sistem in obremenjuje sistema. Za čas odtajanja se nadaljuje ogrevanje!
Da je 40/34 Dv/Pv pravi ve toplotna. Ona ga je določila . Valda ve , kaj dela? ,Okna imam velika! slika
Talno 18/19--22/25 je idealno in imaš odličen izkoristek toplotna ima tudi varovanje 12c da pri prenizkem ne deluje oziroma najprej pogreje vodo, po tem krene. To v primeru da bi nekaj časa ne ogreval in bi tem. padla pod 12c.
Pri talnem med normalnem ogrevanjem kaj niže Pv ne more! naj ti dobro dela še naprej!
some
Glej zdaj pri toplotni moči 3kw ( to daje trenutno v hišo .
Za to dela na 28% kompresor
Dv =40C
Pv = 34,3
Temperatura kompresorja 60,4C
Temperatura vročega plina =66,6C
Temperatura kondezator 40,4
Temperatura plina je 66c
In lahko toplotna določi še višji Dt ( če bi natavil na max 10C )
Toplotna ve, kaj dela!.
Če je talno 2k ni problem če je dobro dimenzionirano in ni potreben visok Dv. Novejše gradnje.
Radiatorji pa jelahko razlika kak % , in če se ne da povečati dt ni problem. Problem nastane pri visok Dv in malo Dt . Takrat je izkozistek občutno slabši. Toplotna na talnel 4.5cop ali celo več, radiatorji 2,5cop ali malo več!
Tako slab cop SAMO zaradi previsokega PV.
Csamo1 Te ne poznam in te nisem videl !
Preberem tvoje komentarje in ti vidim v dušo, kak dihaš.
Ne bom naprej pisal, ker nočem biti žaljiv in pokvarjen kod ....
Bodite na toplem in brez TEŽAV! s toplotno ali brez!!!
(15.11.2020 ob 17:57)Blue30 Napisal: Torej po domače:
z višjo hitrostjo obt. črpalko dobimo nižjo razliko med DV in PV (ker pač voda hitreje potuje naokoli po sistemu?) in zaradi tega dela TČ manj?
Za ohranjanje temperature v prostoru moraš dovesti toliko toplote, kot jo izgubiš zaradi prestopa skozi ovoj stavbe in ventilacije. Toplota vedno prehaja iz točke, kjer je višja temperatura k točki, kjer je nižja temperatura. Torej, v radiatorje moraš dovajati vodo, katera je ogreta na višjo temperaturo, kot je temperatura prostorov. Vse ostalo, je za ogrevanje prostorov nepomembno.
Radiatorji oddajajo toploto preko površine. Manjša kot je razlike dT na radiatorju večjo toplotno moč ima. Torej pri režimu 40/35 odda več toplote, kot pri režimu 40/30. Večji dT torej lahko pomeni višjo temperaturo vodo, da bo radiator oddal enako toplote. S stališča radiatorjev je torej želja po čim manjšem dT (in posledično višjo hitrostjo OČ).
Pri TČ pa je stvar bolj kompleksna. Da dobiš najboljši izkoristek moraš pri neki konstantni modulaciji spreminjati pretok skozi izmenjevalec oz. hitrost OČ. Lahko bi seveda spreminjal tudi modulacijo in imel konstaten pretok, a je to malce težje izvesti tako ,da bo potek povsem zvezen (običajno se modulacija spreminja korakoma). Sprememba hitrosti OČ pa vliva na oddano moč radiatorjev.
Da lahko ves sistem deluje optimalno je nujno potreben nek vmesni element- dovolj velik zalogovnik. Na ta način TČ deluje svojo OČ kakor želi. Z drugo OČ pa skozi radiatorje zagotavljamo tak pretok, da je dT dovolj nizek in s tem moč radiatorjev ustrezno visoka ob neki temperaturi DV. Na ta način je tudi pretok skozi radiatorje v večini primerov višji in zato ne pride do mešanja vode v zalogovniku.