Zelo zanimiva tema za katero nisem vedel da obstaja.
Ko laik po prebranem bi rekel da je pri NT talnem gretju boljša višja hitrost OČ, da je dT (DV-PV) čimmanjši. Višja hitrost OČ pomeni višjo porabo OČ in višjo obrabo materialov OČ. Ker imam OČ z recimo nizko porabo na maksimumu (45W) in ker predvidevam da ima OČ nek varnostni faktor delovanja na maksimumu imam OČ nastavljeno da dela na 90%. Imam opcijo delovanja OČ tudi na dT in tam sem opazil po pretoku na displayu da dela na nižji moči. Kaj je torej boljše? A obstaja neko pravilo? Kar se glasnosti OČ tiče je brezslišna na 50% ali pa na 100% tko da mi je zaradi tega vseeno na koliko dela.
Si prav predstavljam napisano v zgornjih postih? Verjetno bo še mnogim tu gor prav prišel odgovor kakšnega znalca.
Po mojih opažanjih 'pravilo s foruma' da daj hitrost OČ na maksimum ne drži najbolje.
Pretok mora biti tak da padec temperature med vhodom in izhodom ustreza moči, ki jo je TČ sposobna nadomeščat.
Kar pomeni da je treba najti nek optimum med hitrostjo OČ ter lastnostmi hiše (kvadratura talnega, izgube, grelna telesa) in seveda močjo TČ.
Jaz za svojo (Estia 11 kW) opažam da najlepše prede pri najinižju hitrosti OČ (I od III..oz. 105W moči). Greje 'zgolj' 110 m2 talnega, preostanek pa preko temperature SV še radiatorje.
Zdaj..ko bom v prihodnosti še nadstropje na radiatorjih naredil talno (dodatnih 50 m2) pa bom takrat ugotavljal ali bo boljša II stopnja.
pentax Napisal:Verjetno bo še mnogim tu gor prav prišel odgovor kakšnega znalca.
res je; mnenja so nasprotujoča si.....meni so rekli naj bo cel čas na najvišji hitrosti (Wilo 1-7 imam na 7 poraba 70w)radiatorji)) in tako tudi imam že štiri sezone....dt preko dneva 1.8-2.2 zjutraj ko TČ zalaufa 3 potem pada....(ko grejem SV preko 4 nikoli na koncu gretja 2.8-3)
- 1x ali 2x sem probal pri SV dat na 5 oz 6 vendar je prehitro prišla do DV59° in je TČ ugasnila, SV pa ogreta na 42° (nastavitev 44°) če je pa OČ na 7 brez problema doseže 44° (DV je takrat 58 PV pa 55°)
Drži Vincent... Vedno je idealen dT med dvižnim in povratnim vodom odvisen od podhladitve hladiva na izhodu iz kondenzatorja. Ta se jasno spreminja glede na temperaturo in količino plina, ki je v neposredni korelaciji z močjo. Načeloma velja! Višja kot je temp. vtoka večji naj bo dT in obratno. Vse novejše TČ pa tako znajo krmilit obtočno črpalko
FWHP ne krmili OČ .....če bi, bi po moje na mojem sistemu to ne bila prednost; mansarda za nijanso hladnejša od srednjih prostorov in oddaljenost zadnjega radiatorja v sistemu od kurilnice, krmiljena OČ spusti hitrost in tisti radiator rata hladen (sploh pri 33-35° vtoka) tako je pa cel čas lepo mlačen (mam pa v srednjih prostorih na treh ogromnih radiatorjih spodnje ventile priprte, se pravi naštudirana hidrauličana uravnoteženost to še iz časov kurjenja s KO.....takrat mi je pa "wogelca" 1-3 delala cel čas 24/7 na 1 nič jo ni ugašnjevalo, "firšt" je reguliral (odpiral/zapiral) mešalni ventil....
Sem takšen ,da rad sprašujem iz leve in desne. To je pri TČ ,kaj pa naprimer pri peletih ali pa z vremensko regulacijo? Tu za enkrat črpalka deluje pač na hitrosti ,ki jo določiš, da bi regulacija uravnaval hitrost glede na potrebe pa je že preveč ali ...............
Z temi novim črpalkami se druga ne pridobi kot manj porabljenih kwh.
Za SPF je boljši nižji DT. Tako na primaru kot sekundarju.
Problem pa je, da potrebna moč črpalke narašča z kvadratom. Tako se ne izplača za vsako ceno dosegat najnižjega možnega dT. Ker hitro postane vložek potrebne energije večji od dobitka. Zato se je najbolje držat deklaracije naprave. Navadno pa je za manjše naprave med 4 in 5K. Za večje pa tam do 7K. Problem pa so invererske naprave katere nimajo regulirane črpalke. Ko naprava dela z najmanjšo močjo dela obtočna črpalka za več kot 3 krat preveliko močjo in temu ustrezno preveč porabi....
Cop pa je navadno večji z večjim dt, ker je zaradi večjega dt povprečna iztočna temperatura nižja. (standardi) Zato nekateri proizvajalci merijo celo z dt 10. Z večjim dt je možno doseči tudi višjo izstopno temperaturo iz naprave.
Upoštevat pa je treba da grelna telesa z večanjem dt pada ogrevalna moč!
Vse to smo že večkrat obdelali: nižji dT -> rahlo exponentno povečana moč ogreval pri isti T DV, ipd.
Tudi poraba same OČ, malo večja ali malo manjša, niti ne pomeni neke velike razlike v skupni porabi.
Bolj problematično je, da se z znižanjem dT zniža tudi toplotni tok prenosa energije med hladivom in ogrevalno vodo preko kondenzatorja. Iz tega stališča je za dober COP in doseganje polzeče kondenzacije boljši višji dT
-če prav razumem sassapota.
V primeru kaskadnega sistema TČ (DHT) pa to za skupni dT še 2X bolj velja.
To je tudi odgovor tistim, ki se čudijo mojemu visokemu dT na DHT (še povečal sem ga nazaj za 1K na 8K, po prebiranju te teme).
Ne glede na to, pa ga je v trenutnih razmerah TČ po svoji logiki uravnala na okoli 10K - odjem se je takoj zmanjšal, čeprav sem DV hkrati povečal za 1K, je pa res, da so radiatorji sedaj še nekoliko bolj neenakomerno ogreti.
Tako logiko ima klima.
1.Vedno skrbi oz strmi, da ima izpih notranje enote nekje med 40C in 45C.
2.Vedno skrbi, da je povratni vod iz notranje enote ohlajen pod 40C.
In tukaj se po moje skriva bistvo ogrevanja z r410a. Povratni vod, torej tekoča faza iz izmenjevalnika, naj bo vedno pod 40C, da se ohrani dober izkoristek.
Meni tako deluje pod 0C.
Nad 0C, trenutno zunanja 2C, plinska faza 42C in tekoča faza 34C. Ponavadi 35-30.
Migaj Napisal:Bolj problematično je, da se z znižanjem dT zniža tudi toplotni tok prenosa energije med hladivom in ogrevalno vodo preko kondenzatorja. Iz tega stališča je za dober COP in doseganje polzeče kondenzacije boljši višji dT
-če prav razumem sassapota.
V primeru kaskadnega sistema TČ (DHT) pa to za skupni dT še 2X bolj velja.
To je tudi odgovor tistim, ki se čudijo mojemu visokemu dT na DHT (še povečal sem ga nazaj za 1K na 8K, po prebiranju te teme).
Ne glede na to, pa ga je v trenutnih razmerah TČ po svoji logiki uravnala na okoli 10K - odjem se je takoj zmanjšal, čeprav sem DV hkrati povečal za 1K, je pa res, da so radiatorji sedaj še nekoliko bolj neenakomerno ogreti.
Ne ne razumeš.
Če povečaš dt. Boš tudi spremenil točko kondenzacije. Z zvišanjem dt točka kondenzacije naraste. Je pa vprašanje za koliko. To pa je zopet odvisno od konstrukcije kondenzatorja. Polzeče kondenzacije na ploščatem izmenjevalcu (kondenzatorju ne moreš doseči). Tako, da to misel opusti.
Tako kot si sam ugotovil, da boš imel z malim pretokom in velikim dT probleme z ogrevalnim sistemom. Če bi hotel, da ti z malim pretokom deluje, bi sistem moral biti že pri gradnji popolnoma uravnotežen. Tako pa se ti bo še posebej v prehodnih obdobjih z malo potrebno močjo pojavil nerešljiv problem z nekaterimi ne ogretimi grelnimi telesi. Pretok se recimo pri dt4 in dt8 spremeni za polovico. In če vzameš 30 % moči to pomeni da si pretok zmanjšal na 15% :wink:. Zaradi majhnega pretoka imaš majhen upor. in voda gre po bližnici. :wink:
Kar se tiče potrebne moči OČ se močno motiš. Razlika je ogromna, če ti v prvem primeru rabi OČ 100w ti bo v drugem 15w. Iz enakega razloga je reguliran pri boljših napravah tudi ventilator vsak zase...... Moč mu pade iz 150W na 10W
zvišanje dT na 8K
47/39 - z zvišanjem dT, temp.točka kondenzacije pade -Merlin :wink:
Razumem kar dobro, ti pa nisi bil pazljiv na uravnavnje T ogr.vode po DV.
pa še trenuten odčitek:
ZT=+1
DV/PV = 47/38,5
El.moč = 1,7kW
zahtevana NT= 23,5
dejanska NT=23,5
Hi, danilatin
