Gradnja in obnova > Energijski viri
Vpliv hitrosti obtočne črpalke na izkoristek TČ

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
Vpliv hitrosti obtočne črpalke na izkoristek TČ
#1
Ali mi lahko kdo razloži, kaj je boljše za izkoristek TČ? Imeti obtočno črpalko na navišji ali na najnižji hitrosti?
Gre se za on/off TČ v/v, zaporedno vezan 150l zalogovnik, ena obtočna črpalka za TČ-zalogovnik/bojler in dve za prvi in drugi ogrevalni krog, radiatorji. Regulacija je prek temperature povratka.
Trenutno so vse tri črpalke nastavljene na najvišjo hitrost in delajo 24ur dnevno. Ali je to v redu?
Temperatura vode iz TČ še ni bila večja od 45°C, razen pri ogrevanju SV.
Če znižam hitrost črpalk, bi se verjetno zvišala temperatura v sistemu in posledično bi se izkoristek TČ zmanjšal. Ali se motim?
#2
Pretok vode skozi kondenzator TČ precej vpliva na izkoristek, če je le ta premajhen se temperatura kondenzacije in tlak plina po nepotrebnem povečuje, kar jasno pomeni večjo porabo. Pri zelo nizkih temperaturah ogrevalne vode pod 20° (vzdrževanje temp. talnega gretja proti zamrznitvi) lahko pride do podhladitve kondenzacije kar lahko posledično uniči kompresor saj le ta ostane brez mazanja. V tem primeru mora biti hitrost vode skozi kondenzator ustrezno "prenizka", da zagotovi minimalno varno temperaturo kondenzacije.
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne http://www.klimasapo.si
#3
Nekatere toplotne crpalke krmilijo hitrost obtoka tako, da drzijo dT na komstantjih 8K, kar je nekje optimalni pogoj na strani kondenzacije
#4
Naj še sam omenim rezultate prebiranja dolgih nočnih ur brskanja po netu.

Ko sem nabavil svojo invertersko TČ in jo zagnal sem mislil to je to.
Žal sem sčasoma ugotovil kar nekaj pomembnih dejstev, ki jih tukaj na forumu nisem zasledil.
Najprej sem seveda poganjal mojo TČ, ki je po priloženi shemi priklopljena direktno v ogrevalni sistem z najvišjo močjo obtočne črpalke. OČ v moji TČ ima 210 W porabe in obrne 5,5 m3 vode pri tej hitrosti.
Rezultat je bil ta, da sem imel diferenco med dvižnim vodom in povratnim vodom v TČ razlike 3 K. Super sem mislil, ampak ko je pritisnil mraz sem hotel imeti višjo temperaturo dvižnega voda, saj večji del hiše ogrevam preko radiatorjev s termostatskimi ventili. Pri tej hitrosti OČ pa le to ni šlo skratka TČ ni zmogla zagotoviti recimo 45 C ob zunanjih temperaturah pod -10 C (hiša namreč še nima fasade). Potem sem našel zanimivo stran, ki veliko poudarka daje na hidravličnem izenačevanju grelnih teles (prevedeno iz nemščine).
To sem potem storil in sicer ob konstantni temperaturi dvižnega voda 35 C in srednji hitrosti OČ sem z IR termometrom meril vhod vode v radiator in v talno gretje ter izhod. Ko sem videl, da je diferenca najbližjih radiatorjev na veji bila samo 1K ali pa še to ne mi je postalo jasno. Vsak radiator ima tudi povratni ventil (spodaj) le tega sem pripiral tako dolgo da sem po 30 min opazovanja iz njega dobil diferenco 5-6 K. Torej vse radiatorje in talno sem s tem uravnovesil in sedaj imam optimalne pretoke grelne vode po hiši zagotovljene ter mi omogočajo diferenco 6 K v TČ.
Rezultat, TČ deluje oz. bolje rečeno zadostuje njena moč tudi pri temperaturah nižjih od -10 C (kar prej ni šlo) poraba energije za OČ je iz 210 W v 3. padla na 140 W v 2. hitrosti, zvoki pretakanja oz. šumenja so popolnoma izginili. Ter dosežem temp. dvižnega voda tudi do 47 C voda (plin r410a +58 C) pri -12 C zunanje temp.zraka, povratni vod je takrat 38 C (plin 38 C) kar je potem tudi jasno da voda dejansko odvzame vso temperaturo plinu pri tej hitrosti OČ. Ker sem poskusil nekaj časa tudi z najnižjo hitrostjo OČ sem opazil, da je izstopni plin bil toplejši od vstopne vode, kar pa verjetno nebi bilo OK. Namreč takrat ni dovolj odvajanja toplote iz voda plin izmenjevalca.

Podal bi tudi linke do teh strani ampak so v nemškem jeziku, pravtako pa nočem delati reklame, sicer sem pa dobro pojasnil.
#5
Kakšen sistem radiatorjev imaš - enocevni ali dvocevni.
#6
Sistem je dvocevni.
#7
MI2 Napisal:Naj še sam omenim rezultate prebiranja dolgih nočnih ur brskanja po netu.

Ko sem nabavil svojo invertersko TČ in jo zagnal sem mislil to je to.
Žal sem sčasoma ugotovil kar nekaj pomembnih dejstev, ki jih tukaj na forumu nisem zasledil.
Najprej sem seveda poganjal mojo TČ, ki je po priloženi shemi priklopljena direktno v ogrevalni sistem z najvišjo močjo obtočne črpalke. OČ v moji TČ ima 210 W porabe in obrne 5,5 m3 vode pri tej hitrosti.
Rezultat je bil ta, da sem imel diferenco med dvižnim vodom in povratnim vodom v TČ razlike 3 K. Super sem mislil, ampak ko je pritisnil mraz sem hotel imeti višjo temperaturo dvižnega voda, saj večji del hiše ogrevam preko radiatorjev s termostatskimi ventili. Pri tej hitrosti OČ pa le to ni šlo skratka TČ ni zmogla zagotoviti recimo 45 C ob zunanjih temperaturah pod -10 C (hiša namreč še nima fasade). Potem sem našel zanimivo stran, ki veliko poudarka daje na hidravličnem izenačevanju grelnih teles (prevedeno iz nemščine).
To sem potem storil in sicer ob konstantni temperaturi dvižnega voda 35 C in srednji hitrosti OČ sem z IR termometrom meril vhod vode v radiator in v talno gretje ter izhod. Ko sem videl, da je diferenca najbližjih radiatorjev na veji bila samo 1K ali pa še to ne mi je postalo jasno. Vsak radiator ima tudi povratni ventil (spodaj) le tega sem pripiral tako dolgo da sem po 30 min opazovanja iz njega dobil diferenco 5-6 K. Torej vse radiatorje in talno sem s tem uravnovesil in sedaj imam optimalne pretoke grelne vode po hiši zagotovljene ter mi omogočajo diferenco 6 K v TČ.
Rezultat, TČ deluje oz. bolje rečeno zadostuje njena moč tudi pri temperaturah nižjih od -10 C (kar prej ni šlo) poraba energije za OČ je iz 210 W v 3. padla na 140 W v 2. hitrosti, zvoki pretakanja oz. šumenja so popolnoma izginili. Ter dosežem temp. dvižnega voda tudi do 47 C voda (plin r410a +58 C) pri -12 C zunanje temp.zraka, povratni vod je takrat 38 C (plin 38 C) kar je potem tudi jasno da voda dejansko odvzame vso temperaturo plinu pri tej hitrosti OČ. Ker sem poskusil nekaj časa tudi z najnižjo hitrostjo OČ sem opazil, da je izstopni plin bil toplejši od vstopne vode, kar pa verjetno nebi bilo OK. Namreč takrat ni dovolj odvajanja toplote iz voda plin izmenjevalca.

Podal bi tudi linke do teh strani ampak so v nemškem jeziku, pravtako pa nočem delati reklame, sicer sem pa dobro pojasnil.
Pohvalno! Eni se stvari lotijo pravilno. Še posebej si naj tisti, ki tako hvalijo DC črpalke preberejo kaj se je zgodilo. Mogoče se komu celo posveti v čem je "finta" :lol: Če nišji DT daje boljši COP vendar je učinek slabši, ker pade učinek konvekcije, kljub boljšemu Cop on večji ogrevalni moči. Slika bi bila pa povsem drugačna pri talnem ogrevanju :!: :wink:
#8
Seveda je precej odvisno od same zgradbe TČ, nekatere imajo subcooler izmenjevalec, ali celo visokotemperaturno gretje in hlajenje tekočine preko zemeljskega kolektorja ali manjše površine talnega gretja. Za vse naprave na tem svetu pa velja, da vsaka stopinja preko idealne temperature kondenzacije pomeni slabši izkoristek.
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne http://www.klimasapo.si
#9
Naslednja točka debate, kakšno je odstopanja od optimalnega izkoristka TČ s prilagodljivo močjo, glede na to, da je vgrajena OČ fiksne hitrosti.
Torej, ko inverter zmanjša moč kompresorja, pretok pa ostane isti, posledično pade dT na minimum.
Na strani kondenzacije nimamo več optimalnih 8K, temveč samo še 2-3K.
Kaj pa to pomeni
#10
sassapo Napisal:Seveda je precej odvisno od same zgradbe TČ, nekatere imajo subcooler izmenjevalec, ali celo visokotemperaturno gretje in hlajenje tekočine preko zemeljskega kolektorja ali manjše površine talnega gretja. Za vse naprave na tem svetu pa velja, da vsaka stopinja preko idealne temperature kondenzacije pomeni slabši izkoristek.

Meni je jasno, da se sedanja povečana moč mora kompenzirati tudi z večjo porabo, saj od nekje mora priti. Čeprav nisem opazil bistvenih odstopanj, lahko bi rekel da se poraba ni spremenila za več kot 10 %, morda se sliši vseeno veliko, ampak zadeva sedaj deluje tudi pri -14 C zraka pri moji hiši ki še čaka na fasado.
Vseeno pa bi te majster prosil, da napišeš idealno differenco temperature kondenzacije plina, vstop in izstop v hydro enoto ali kako je bilo to mišljeno.
#11
Idealna diferenca je lahko samo v idealni točki kondenzacije, ki znaša 35°C. Pri tej temperaturi plina bo TČ delovala z najvišjim izkoristkom. Pri višjih temperaturah je diferenca pogojena od zgradbe same naprave, (način kondenzacije, ter prisotnost subcoolerja) zahtevanih temperatur dvižnega voda, ter povratka. Za optimiranje DT je pri napravah višjega razreda zadolžena pamet naprave, ki sugerira obtočni črpalki s kakšnim pretokom bo delovala. Pri napravah katere uporabljajo izmenjavo na principu polzeče kondenzacije je lahko izkoristek pri visokotemperaturnem gretju in visokim DT-jem celo višji kot pri klasičnem ploščnem izmenjevalcu in nizkim DT. Primer je učinkovito gretje sanitarne vode ali radiatorsko ogrevanje z višjimi temperaturami.
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne http://www.klimasapo.si
#12
Citat: veliko poudarka daje na hidravličnem izenačevanju grelnih teles (prevedeno iz nemščine).
To sem potem storil in sicer ob konstantni temperaturi dvižnega voda 35 C in srednji hitrosti OČ sem z IR termometrom meril vhod vode v radiator in v talno gretje ter izhod. Ko sem videl, da je diferenca najbližjih radiatorjev na veji bila samo 1K ali pa še to ne mi je postalo jasno. Vsak radiator ima tudi povratni ventil (spodaj) le tega sem pripiral tako dolgo da sem po 30 min opazovanja iz njega dobil diferenco 5-6 K. Torej vse radiatorje in talno sem s tem uravnovesil in sedaj imam optimalne pretoke grelne vode po hiši zagotovljene ter mi omogočajo diferenco 6 K v TČ.
Pohvalno! Takega uravnoteženja ti ne bo naredil noben mojster, to lahko narediš le sam.
"Hidravlično izenačevanje" bi bilo izenačevanje padca pritiska (izgube pretoka). Smatram, da je primernejši izraz "uravnoteženje" radiatorjev - vsi grejejo ravno primerno.

Jaz si uravnoteženje radiatorjev predstavljam nekoliko drugače. Pri TČ je važno, da je potrebna temperatura dvižnega voda čim nižja, to pa dobimo takrat, ko najslabši radiator (najmanjši glede na izgube prostora) še ravno zadošča pri odprtem ventilu.
- črpalko daš na najnižjo hiotrost
- vse ventile polno odpreš
- nižaš temperaturo dvižnega voda, da bo v vseh prostorih željena ali višja temperatura
- pripiraš dušilni (spodnji) ventil vsakega radiatorja toliko, da dosežeš željeno temperaturo prostora. Pri radiatorjih s termostatskim ventilom (polno odprt) nastaviš za 2 stopinji višje od željene.
Na ta način dosegaš željene temperature v vseh prostorih samo s spreminjanjem temperature dvižnega voda glede na zunanjo temperaturo. To je hkrati najnižja možna temperatura dvižnega voda za željene notranje temperature.

V primeru, da je v vseh radiatorjih velika razlika (zaradi nizke hitrosti OČ) temperature med dvižnim in povratnim vodom, se postopek naredi za višjo hitrost OČ. Moja ocena primerne hitrosti obtoka je pri temperaturni razliki
dvižni - povratni >= 0,20 * (dvižni - sobna)
enačaj velja za najslabši radiator, ki ni nič dušen. Enak kriterij bi izbral tudi za izenačevanje talnega gretja. Manjša temperaturna razlika pomeni večjo hitrost OČ - večja poraba elektrike (izguba).

P:S: Naj še dodam: Zaradi večje temperaturne razlike dvig - povratek je za isto toplotno moč potrebna višja temperatura dviga - COP slabši. Približni račun pokaže kaka 2% več elektrike za TČ, vendar ta elektrika se pretvori v koristno toploto, elektrika za OČ pa gre kot toplota v kurilnico = izguba.
Nimam časa - sem v penziji!
#13
Hvala, za res nekaj zanimivih in koristnih postov.

@sassapo:
Ali idealna točka kondenzacija velja za plin R407c? Kolikšna je potem idealna temperatura kondenzacije za plin R134a?
#14
Idealna temperatura kondenzacije je skoraj enaka ne glede na vrsto plina in tipa ali izvedbe TČ. Seveda se hladiva razlikujejo in vsa niso enako dobra za globoko zamrzovanje ali visoko temperaturo kondenzacije.
Danes se v TČ pretežno uporablja R410a (klima izvedbe) ker karakteristike plina omogočajo kompaktnejše (beri cenejše) sestavne dele. R134a je nadomestek R12, ki se ne uporablja več iz ekoloških razlogov in je predviden višjim temp. kondenzacije. Z ukinitvijo najidealnejšega hladiva za TČ R22, je večina proizvajalcev prešla na R407 ali R404 slednji se izkaže boljša izbira pri zelo nizkih temp. uparjanja. Redkeje se uporablja R600 in R290, zaradi vnetljivosti, še redkeje co2 kateri zahteva zelo visoke tlake in posledično dražji izdelek.
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne http://www.klimasapo.si
#15
Sam lahko izmerim temperaturo dovodne in odvodne cevi plina (hladiva) na kondenzatorju. Kako naj vem, koliko mora biti, da bo delocalo na idealni točki kondenzacije?


Skok na forum:




Zadnje novice

Revolucija v decentralnem prezračevanju
04.01.2023 ob 13:32:42
Revolucija v decentralnem prezračevanju
Pametna prezračevalna enota i-Vent kot novost v decentralnem prezračevanju. Izjemno enostavna za vgradnjo, primerna za... Beri dalje »