![]() |
|
Prezračevanje z rekuperacijo in neogrevanje mansarde - Print verzija +- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum) +-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4) +--- Forum: Energijski viri (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=18) +--- Tema: Prezračevanje z rekuperacijo in neogrevanje mansarde (/showthread.php?tid=83981) |
Prezračevanje z rekuperacijo in neogrevanje mansarde - SamH - 4.11.2023 Pozdravljeni, Imamo mansardo, ki je ne uporabljamo in je zato tudi nebi ogrevali. Termostat bi imeli nastavljen na 16 stopinj Celzija. Imamo pa v mansardi prezračevanje, ki seveda mora biti vključeno. In tukaj se sedaj sprašujem ali je to neogrevanje sploh smiselno saj potem hladen zrak iz mansarde rekuperator pomeša s toplim zrakom iz pritličja in nadstropja... Imamo talno gretje in toplotno črpalko. Kaj meniteanean? Na koliko bi bilo "na uč" optimalno ogrevati mansardo, da bo čim nižja poraba? Hvala. RE: Prezračevanje z rekuperacijo in neogrevanje mansarde - miro2x - 4.11.2023 Navadno so ventili za dovod zraka nastavljivi in se dajo zapreti. Če so zaprti, potem tam ni zračenja. RE: Prezračevanje z rekuperacijo in neogrevanje mansarde - SamH - 4.11.2023 Pa lahko zapremo te ventile (predpostavljam da kar te na stropu) brez da bo nastala škoda v prezračevalnem sistemu? Recimo, slišal sem, da se lahko razvijejo raznorazni mikroorganizmi itd., če sistem ni v obratovanju... Torej, so lahko kakšne negativne posledice, če zapremo "ventile" (to kar je na stropu) v mansardi, ki je ne bi ogravali? Hvala. RE: Prezračevanje z rekuperacijo in neogrevanje mansarde - BojanF - 4.11.2023 Jaz prezračevanja v mansardi ne bi zapiral. Prvič, ventili so bili verjetno ob zagonu prezračevanja nastavljeni, da so na vseh dovodih in odvodih zraka ustrezni pretoki, kar z zapiranjem nekaterih ventilov porušiš. Drugič, tudi neogrevano in neuporabljeno mansardo je še vedno priporočljivo prezračevati, da se kje ne nabira vlaga ali druga onesnaževala zraka. Tretjič, tudi za higieno samih cevi prezračevanja do mansarde je dobro, da je v njih konstanten pretok zraka. Res je, prezračevanje bo na ta račun malo manj energetsko učinkovito, ampak hiša kot celota bo imela še vedno manjše toplotne izgube, kot če bi ogrevali tudi mansardo. Sicer manjše toplotne izgube ne pomenijo nujno tudi manjše porabe energije; ker bo pol ogreval izklopljenih, bo potrebno ogrevati z višjo temperaturo vode, kar pomeni nižji izkoristek toplotne črpalke. Je pa to običajno večji problem pri radiatorskem ogrevanju, ne toliko pri talnem. RE: Prezračevanje z rekuperacijo in neogrevanje mansarde - SamH - 4.11.2023 Hvala za odgovor. Lahko prosim pojasnite zakaj ne pomeni nujno ne ogrevanje mansarde tudi prihranek (v porabljeni energiji in denarju)? Namreč, hiša je v treh nadstopjih (pritličje (65 m2), nadstropje(65 m2) in mansarda(50 m2)). Za ogrevanje se uporablja toplotna črpalka preko talnega gretja. Če torej izklopimo (zaradi termostatskih ventilov na vsaki veji (razen eni v vsakem nadstopju)) talno gretje v mansardi bi morali zato ogrevati pritličje in nadstropje z višjo temperaturo vode? Zakaj? Lahko prosim razložite. Hvala. RE: Prezračevanje z rekuperacijo in neogrevanje mansarde - sassapo - 4.11.2023 Že termostatski ventili, TČ in varčno obratovanje ne gre skupaj. Za kaj več bo potrebno precej podrobneje opisat sistem, od tipa TČ, arhitekturo tehničnega prostora, sistema prezračevanja, načina napajanja nadstropij, izolacije objekta, predvsem mansarde... Na žalost je tole vprašanje bolj podobno... Zakaj mi avto rdeče barve porabi 10L/100km RE: Prezračevanje z rekuperacijo in neogrevanje mansarde - SamH - 4.11.2023 Hvala. Ja, termostatski ventili... Vem, nepotrebna zadeva. V zagovor lahko povem, da je bila hiša kupljena s to opcijo oz. ne bi bila nič cenejša, če teh termostatskih ventilov ne bi bilo. Naj poudarim, da so vsi termostatski ventili (razen na mansardi) nastavljeni na max., torej 30 stopinj Celzija s čimer so vedno odprti do konca in sistem torej deluje podobno kot če jih ne bi bilo in temperaturo nastavljam s pretoki na posamezni veji. Toplotna črpalka zrak-voda Mitsubishi Ecodan 8 kW. En dvižni vod v vsakem od treh nadstropij omarica s po sedmimi vejami, razen na mansardi, kjer so 4 veje. V vsakem nadstropju je ena veja stalno odprta (niti nima termostatskega ventila/termoelektrične glave ampak navaden ventil). Prezračevanje Brink Flair 325 z vlažilcem Evap. Izolacija objekta: 20 cm stiropor. Okna MIK celje, PVC, troslojna. Izolacija mansarde 30 cm vpihane volne, na delu kjer je sleme več kot 1 meter (raven strop mansarde, dvokpanica). Mansarda je en sam prostor, ki se lahko pregradi v spalnico, dnevni prostor s kuhinjo in kopalnico (vsi vodi pripeljani). A ker ne rabimo toliko prostora je sedaj tam skladišče (hiša ni podkletena). Tam kjer je predvidena kopalnica v mansardi je veja talnega gretja s stalno odprtim ventilom brez termoelektrične glave in termostata. Termostat sem nastavil na 16 stopinj Celzija v mansardi. Če lahko podam še kako informacijo, prosim povejte. Kaj torej storiti, ne vem. Lani smo mansardo ogrevali. Ni nek ekstremen strošek. Letos se nam ne zdi smiselno. Če pa je vseeno smiselno, da jo ogrevamo, jo pač bomo in imeli nekaj višje stroške. Zanima pa me, vseeno, kaj je najbolj optimalno (približno). V naprej hvala za vaš pogled na tole in kaj bi naredili v našem primeru. RE: Prezračevanje z rekuperacijo in neogrevanje mansarde - Fantocci2 - 4.11.2023 Prezračevanje naj normalno obratuje po celi hiši, talno gretje v mansradi pa bi zaprl. Če praviš da je cela hiša izolirana (tudi podstreha), bo mansarda neka vmesna - buffer zona ki bo že s tem imela po moje ravno okoli teh željenih 16°C. RE: Prezračevanje z rekuperacijo in neogrevanje mansarde - oneh - 4.11.2023 Citat:Naj poudarim, da so vsi termostatski ventili (razen na mansardi) nastavljeni na max., torej 30 stopinj Celzija s čimer so vedno odprti do konca in sistem torej deluje podobno kot če jih ne bi bilo in temperaturo nastavljam s pretoki na posamezni veji.To seveda ni nujno res. Termostatski ventili imajo v glavi poseben gel, katerega volumen se spreminja glede na temperaturo. Ker je dogajanje zvezno je ventil 100% odprt le do neke temperature v prostoru, čeprav je nastavljen na max vrednost. Od te temperature naprej pa se vedno bolj pripira. Kolikšna je ta temperatura, pri kateri se začne ventil zapirat je odvisno od tipa glave. Vsekakor pa je v primeru, da je nastavljen na 30°C in je v prostoru npr. 20°C že zaprt za kakšen %. Če želiš res 100% odprte ventile pol je edina rešitev, da se snamejo termostatske glave. RE: Prezračevanje z rekuperacijo in neogrevanje mansarde - BojanF - 5.11.2023 Citat:Lahko prosim pojasnite zakaj ne pomeni nujno ne ogrevanje mansarde tudi prihranek (v porabljeni energiji in denarju)?S tem, ko v eni etaži izklopite ogrevanje, se v tej etaži zniža temperatura; ker pa je ta etaža v stiku z ogrevanimi etažami preko medetažne plošče, se še vedno posredno ogreva in se zato ne ohladi na temperaturo okolice, temveč nekje vmes med ogrevano temperaturo in temperaturo okolice. Ker je zunanji ovoj stavbe običajno bolje izoliran kot medetažna plošča, bo tako tudi temperatura neogrevane etaže bližje temperaturi ogrevanih etaž kot zunanji temperaturi. Toplotne izgube objekta kot celote se tako pri izklopu ogrevanja ene etaže ne zmanjšajo za veliko. Če si predstavljamo en enostaven primer, hišo z dvema etažama, kjer ima vsaka etaža enake toplotne izgube skozi ovoj; če je zunaj 0°C, notri ogrevamo na 20°C, neogrevana etaža pa se shladi na 16°C, se toplotne izgube te etaže zmanjšajo za 20%, torej se toplotne izgube celotnega objekta zmanjšajo za 10%. Torej, v tem primeru se toplotne izgube objekta zmanjšajo za 10%, razpoložljivo število ogrevalnih teles pa se zmanjša za 50% (ker smo nehali ogrevati celotno etažo, kar je polovica našega objekta in torej polovica površine talnega gretja/radiatorjev. Če hočemo 90% moči zagotoviti s 50% ogrevalnih teles, mora biti razlika med temperaturo ogrevalnih teles in notranjo temperaturo 1,8x večja. Če smo celotno hišo ogrevali z vodo na 30°C, bomo samo eno etažo morali ogrevati z vodo na 38°C. Razlika v učinkovitosti TČ med tema dvema temperaturama je lahko večja od 10%, kolikor smo prihranili na toplotnih izgubah objekta. Seveda je to samo primer, številke so za vsak objekt drugačne. Pri talnem gretju potrebujemo nižje temperature vode kot pri radiatorjih, zato ima izklop ogrevanja ene etaže manjši vpliv na učinkovitost toplotne črpalke. Če je plošča med etažama bolje izolirana (ali fasada slabše), potem se bo neogrevana etaža bolj shladila in bo prihranek na toplotnih izgubah večji. Torej, tu ni enoznačnega odgovora; pri nekaterih objektih z izklopom ogrevanja v eni etaži lahko prihranimo, pri drugih pa poraba lahko celo naraste. |