+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4)
+--- Forum: Klasična gradnja (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=13)
+--- Tema: kakšni zidaki? (/showthread.php?tid=8398)
kakšni zidaki? - ma&sa - 3.8.2007
Pozdrav
S kakšno vrsto zidakov se trenutno najbolj zida. Nama so starši priporočili siporex? V bistvu da ni najdražje, a še vedno kvalitetno, dobra izolacija...
Hvala
- Tone - 3.8.2007
40cm Ytong je za silo zadosti dobra izolacija, lahko pa daš tanjšega in dodaš od zunaj izolacijo.
Mi je pa od tanše variante Ytonga še vedno bolj simpatičen tanjši modularc (votla opeka), železobetonski vogali brez cementnih opek in seveda izolacija, tu pa nastopijo problemi - se ukvarjati s paropropustnostjo ali ne.
Tanši zid pomeni več razgleda, več sonca.
- ma&sa - 4.8.2007
Aha hvala. Tale Ytong je pa siporex ane...
Pa še to me zanima. Hiša ne bo podkletena. Ali je bolje da začnemo že od tal zidat z Ytong, ali je bolje do prve plošče z bloki?
- Tone - 4.8.2007
Ytong naj bi bil boljši od nekdanjega siporeksa.
Glede kleti pa je njihov svetovalec dejal, da se lahko zida z Ytongom, se pa ob predrtju hidro izolacije pojavi madež, kar je po njegovi izjavi lahko +, saj veš da je nekaj narobe in tudi kje, napako v izolaciji pa popraviš.
Je pa tudi dejal, da delajo na še boljšem materialu - boljša toplotna izolacija - povprašaj jih.
- eclipse - 5.8.2007
S siporexom se zida kar od tal!
Meni pravkar zaključujejo pritličje in če te zanima lahko prideš pogledat kako to zgleda (mislim da moraš biti nekje v naših koncih).
- robertino - 5.8.2007
Tone Napisal:Tanši zid pomeni več razgleda, več sonca.
Za tole bi prosil razlago. :?
- klemenv - 5.8.2007
Malce sem preračunal različne zidake.
(Na koncu sem prišel do sklepa, da je strošek zidakov v primerjavi z celotno hišo zanemarljiv in si itak lahko privoščih, kar zi zaželiš.)
Predlagam, da se najprejodločiš, kako dobro izoliran hišo želiš imeti, potem pa poiščeš najboljšo izvedbo (beri: kombinacijo zidak-izolacija).
Prednost Ytonga je, da se lažje izogneš toplotnim mostovom. Slabost pa slabši fazni zamik.
Kar se opeke tiče, mi je osebno bolj pri srcu Porotherm, Gorotherm ali Unipor. Kar pa se tiče modularca, ga lahko mirne duše obrneš tako, da bo stena debela 25cm, saj ima končni zid enako toplotno prevodnost, ne glede na to, kako je modularec obrnjen.
- Tone - 5.8.2007
Tanjši zid pomeni, da imaš ob pogledu skozi okno širše vodno polje in tudi sonce lahko dlje časa sveti v prostor. In če sončno energijo znaš izkoristiti, je to fajna stvar. Če gledaš pa samo na svetlobo, pa ob tanšem zidu lahko uporabiš manjše okno. Pri tanjšem zidu namreč svetloba skozi okno pada v širšem snopu in je zato bolj svetlo.
Sem pa danes gledal kup enih novogradenj (cca 20) in praktično vsi so zidali s počez obrnjenim klasičnim modularcem (vsaj tako je izgledalo), vmes pa 2 Ytonga in ena hiša z debelino neometane stene kar 30cm. Ta opeka je bila očitno grajena na čim boljšo izolativnost (tanke navzkriž povezane pregrade). Samo kaj če ti to, če so pa bili potresniki zidani z betonsko opeko, povrh vsega na spoju s predelno steno brez nalaganja navzkriž oziroma vezavo z notranjo steno. In po teh betonskih nosilcih bo fino prihajal hlad iz kleti, vogali pa plesnili.
Nikjer nobene s podolžnim modularcem torej debeline 19cm. Gre za kake statične probleme ali kaj?
Sem mislil, da bom kje videl [url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")go-opekarneunichr("46")si/indexunichr("46")php?vie=ctl&strId=l3_slo&id=2006032009480525&mIOpen=2]50cm dolgi modularec goriških opekarn[/url]a zaman. Ga ne marajo ker je debeline 19cm, kar verjetno pomeni, da je protipotresnike potrebno šolati, kar zidarjem ne diši.
Kar se statike oziroma potresne varnosti sem enkrat slišal, da se ob hudih prečnih silah modularec zdrobi, stena (samo modularec) lahko pade in ostanejo samo še protipotresniki, ti se zapeljejo in hiša skupaj sede. Je to mogoče razlog?
Je tu kak potresni strokovnjak?
- ma&sa - 8.8.2007
Baje je zelo vredu tudi termo blok. Da je izolacija zelo identična Ytongu, pa še hitreje in lažje se zida z njim in tudi ometa gre ravno toliko kot pri Ytongu. Cenovno je pa enkrat cenejši od Ytonga. Tako mi je rekel žlahtnik ki je zidar.
Prosim za komentarje.
lp
- runocar - 8.8.2007
Tone.
Horizontalno silo potresa prevzemajo stene v svoji vzdolžni smeri. (v prečni smeri so zidovi relativno gledano na vzdolžno smer zelo podajni in praktično ne nosijo ničesar. Zato je zelo pomembno, da je v vsaki etaži zastopano določeno število sten v obeh smereh in sicer čimbolj simetrično postavljene, sicer pride še do efekta torzije kar pa je še dodatna neugodnost.) Da stvr funkcionira je potrebna še plošča (toga šipa - neskončna togost v svoji ravnini), ki preko pomikov etaže prenese obtežbo na posamezne zidove in sicer v razmerju togosti ...
Porušitev stene je po naravi lahko upogibna ali strižna. To zavisi predvsem od razmerja med dolžino in višino stene. Kratke in visoke stene se rušijo upogibno (drobljenje zidu na robovih tik ob vpetju), dolge stene se rušijo strižno.
Poznamo več vrst strižnih porušitev. Ena je rušenje po stikih med opekami, druga je rušitev preko opeke. Način porušitve je odvisen od kvalitete materiala. Zaslediti je tudi razprave, ali je potrebno vertikalne spojnice zapolniti v celoti ali samo delno ... Prav je zapolnitev v celoti! Varianta strižne porušitve je tudi zdrs zidu ...
Ker potres deluje izmenično enkrat v eno smer drugič v drugo smer so strižne razpoke po diagonali v obe smeri. te razpoke še ne pomenijo porušitev zidu ampak lahko pod določenimi pogoji še naprej prenašajo mogoče celo odločilne sunke potresa. Da je ta mehanizem zagotovljen, so potrebne te naše ljube vertikalne in horizontalne vezi. Vezi zid objamejo in ga še vedno držijo skupaj, medtem ko je stena že vsa razpokana. S tem podaljšajo vitalnost objekta med potresom. Vedeti je potrebno, da ko je konec potresa, morajo te stene (razpokane) še vedno prenašati vso vertikalno obtežbo objekta kot prej, ko so bile stene še cele, da jo lahko živi popihamo nekam na varno. Naprej pa je zopet stvar sanacije in pravilnega pristopa k njej. :wink:
Ma je toliko tega ...
- Tone - 8.8.2007
Večino tega mi je bilo že prej jasno, sem se pa sedajle spomnil na eno izi varianto, da stena iz opeke pade ven iz betonskega okvira - torzija cele abjte zaradi neenakomerne prečne nosilnosti sten. Sploh je notranjih sten vedno manj, južna je vsa prerešetana z visokimi vrati in eto ti kot nalašč, da se začne zvijati.
Me pa bolj zanima konkretno, se zida debelejše zaradi lenobe zidarjev ali je to potreba. Že na prvi pogled vidiš, da so nekateri votlaki v eno smer veliko bolj vzdržljivi, kot v drugo, pa ne vem če to ljudje kaj pazijo na to.
Po drugi stani me ap privlači polna opeka torej debelina stene 12cm. Glede na samo opeko je to gotovo bolje kot votlak, je pa manj malte ?? Taka izvedba bi prišla še posebej v poštev za južno steno, kjer je veliko lukenj in s tem povečaš vpad svetlobe, ap še vse skupaj izgleda bolj elegantno kot pa pol metrske stene.