![]() |
|
temperatura pri talnem ogrevanju - Print verzija +- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum) +-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4) +--- Forum: Energijski viri (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=18) +--- Tema: temperatura pri talnem ogrevanju (/showthread.php?tid=698) |
temperatura pri talnem ogrevanju - pehtran - 7.11.2005 Glede na to, da se pri talnem ogrevanju v dnevnih prostorih priporoča temperatura talne površine do max 30 stopinj, me zanima, koliko naj ima temeprature voda v ceveh talnega sistema, da dosežemo omenjeno temperaturo na površini. Po pregledu projekta za ogrevanje hiše sem ugotovil, da mi je projektant v cevi namenil vodo s temperaturo med 40 in 45 stopinj. Seveda sem neprijetno presenečen, ker bom moral v regulatorju temperaturo ustrezno znižati, kar pa pomeni, da bo pri hudih zimah prostor prehladen in bom moral razmišljati o dodatnem ogrevanju.
Re: temperatura pri talnem ogrevanju - Anonymous - 7.11.2005 Temperatura grelne vode je odvisna od precej parametrov še najbolj pa od razmaka med cevmi, vrste talne obloge in debeline estriha nad cevmi. Nima pa to neposredne zveze s potrebo po dogrevanju prostorov (če bo le na voljo voda s temperaturo 40-45 °C) z drugimi viri ogrevanja. Ne vem, zakaj bi moral temperaturo v regulatorju ustrezno zniž(ev)ati? Verjetno je projekt izdelan tako, da bo navedena temperatura vode potrebna pri nazivnih (projektnih) pogojih. Ko bo zunaj npr. -15 °C. Takrat naj bi npr. talno ogrevanje ravno pokrilo vse toplotne potrebe objekta. Ko bo zunaj manj mraz, bo temperatura grelne vode lahko nižja. To je vse stvar regulacije oz. nastavitve ogrevalne krivulje, ki si jo boš pač nastavil po svojih željah. Seveda je pa res, da za tako stvar potrebuješ kakovostno regulacijo z zunanjim tipalom temperature. Ampak to danes menda itak ne sme biti vprašanje... V tem primeru potem tudi odpade tista slabost talnega ogrevanja, o kateri je bilo govora v zaklenjeni temi - da namreč estrih rabi več ur, da se segreje. Seveda rabi več ur - če je hladen. Ampak kakovostna regulacija skrbi za to, da se to nikoli ne zgodi. In onadva modela sta se tam povsem brezplodno prepirala, saj sploh nista govorila o isti stvari: eden je trdil, kako se v 15 minutah prostor segreje, drugi, da je za to potrebnih več ur. Izhodišča obeh pa ni bilo enako: eden štarta s toplim betonom in s potrebnim (d)ogrevanjem 'pobira' le konice, drugi štarta kdo ve kje - skratka pri hladnem betonu (koliko je to hladen beton, je zdaj spet vprašanje, za nekoga je to 20, za drugega 17, za tretjega pa lahko samo 10 °C,...). Me pa sicer zanima, zakaj se nisi takih stvari pogovoril s projektantom, preden ti je naredil projekt? Mar projektant ni tebi na uslugo, oziroma ali ne naredi projekta tako, kot ga TI hočeš? Te mar sploh ne vpraša, kaj hočeš? Na podlagi česa pa potem sploh izdela projekt? Mene 'tvoji' razlogi nič ne motijo pri projektantovi rešitvi oz. tvojih skrbi sploh ne razumem najbolje. Kar mene moti pri njegovi rešitvi, je dejstvo, da je predvidel relativno visoko temperaturo grelne vode, kar onemogoča (oz. otežuje) izvedbo ogrevanja z nizkotemperaturnimi viri ogrevanja (toplotna črpalka, sonce,...), slabša njihovo smiselnost in učinkovitost, hkrati pa bolj na redko položene cevi (ki jih je očitno izbral) podaljšajo odzivni čas sistema. Mimogrede: sam še nikoli nisem spuščal v tla niti 35 °C tople vode, pa ne rabim nobenega dogrevanja z radiatorji. In tudi ne živim ravno v pasivni hiši... So pa cevi položene na gosto; 10 ali 15 cm - odvisno od namembnosti in lege prostora, talne obloge, itd... Očitno je res bolje biti sam svoj projektant, če le veš kaj bi približno rad. - pehtran - 7.11.2005 na tvoja vprašanja bom odgovoril, čeprav so mogoče retorična, ampak verjetno bojo boje izkušnje pomagale drugim: (mimogrede, hvala za odgovor!) Moja izkušnje je ta, da razni mojstri, gradbeniki, arhitekti, opremljevalci, projektanti... samo klobasajo, kako smo v predhodni fazi naredili vse narobe, zdaj pa bojo oni pač popravili, kar se da in da oni pa vedo, kako je najbolje. Skratka samo polna usta, znanje pa večinoma vprašljivo. Sprašuješ, zakaj se nisem posvetoval s projektantom. Kako naj investitor parira projektantu, ki se recimo z ogrevalno tehniko ukvarja celo življenje? Seveda mu verjameš na besedo. Še posebaj, če pride na objekt, pregleda originalni projekt (priznam, da zanič) in se ponudi, da bo sestavil nov projekt ogrevanja, povsem prilagojen mojim potrebam in v skladu s sodobnimi standardi. (Bil sem prepričan, da ga ravno pri ogrevanju ne morem polomiti, ker smo se zadevi res posvetili, ampak zadeve pač odkrivaš sproti...) Zdaj, po enem letu, sem tudi jaz lahko pameten, na začetku pa UPRAVIČENO pričakujem, da bojo pametni projektanti. Ali pač ne? Regulacijo imam sodobno Buderusovo (z zunanjim tipalom). Itak se čaz par dni dobim na hiši z monterjem, pa mi bo razložil, kako upravljati z regulacijo. Če te prav razumem, bi moral sistem glede na zunanjo temperaturo prilagajati temperaturo vode v ceveh. (Verjetno je tako nastavljeno). Tista temperatura (40 stopinj) je samo limit, ki ga sistem doseže le ob najnižjih zunanjih temperaturah. Je tako? Jaz bi ta limit vseeno znižal na 35 ali celo 30 stopnij, potem pa poskrbel za dodatni vir ogrevanja, če bo zunaj -20 in bo kriza. Kolkor sem razumel, temperatura tal naj ne bi presegala 30 stopinj in to velja tudi za najbolj mrzle dni. Se pravi tudi ko je zunaj -20, nočem imeti pod nogami 40 stopnij vročih ploščic. Res je bolje biti sam svoj projektant, se strinjam, samo moraš pa relativno dobro poznati tehnologijo in trende. Sramota za projektante, da jih pelje scat relativno dobro podkovan amater. Resnično se ti še enkrat zahvaljujem za odgovor in upam, da bom uspešno izvlekel najboljše iz očitno pomanjkljivo zasnovanega projekta. Miha - Anonymous - 8.11.2005 Poanta talnega ogrevanja je seveda ta, da s toplimi tlemi posredno ogreje zrak in tudi zviša srednjo sevalno temperaturo površin v prostoru, kar vodi k ugodnemu počutju. Če hočeš, da bodo tla prostoru oddajala toploto, potem mora biti njihova temperatura seveda višja od temperature prostora (sicer se je nekoč tule na forumu dalo prebrati že tudi obratno trditev, kar je seveda norost!). Od te temperaturne razlike pa je odvisna moč oddaje toplote. Če zunaj ni prav hladno (npr. v teh dneh), potem je v bistvu za ugodno počutje dovolj že le, če tla niso hladna (na kar so ljudje sicer že avtomatsko navajeni) - je pa to seveda v prvi vrsti odvisno od toplotnih izgub (izolacija!) objekta. Recimo, da imajo tla zdaj 22 °C in je to to. Ko zunaj pritiska mraz, se toplotne izgube večajo, se pravi, da se mora večati tudi moč ogrevanja. Pri talnem ogrevanju mora zato temperatura tal naraščati, kar je naloga (kakovostne) regulacije. Načeloma naj temperatura tal v bivalnih prostorih ne bi presegala 29 °C, kar za prostor ogret na 20 °C približno ustreza oddaji 100 W/m2. 20 m2 velik dnevni prostor torej tako lahko odda največ 2 kW moči oz. pokrije toplotne izgube v velikosti 2 kW. Šele če so izgube večje, je potrebno dogrevanje z drugimi ogrevali. Vse te navedene številke veljajo za projektne pogoje, ko je torej zunaj zelo hladno (projektne temperature so odvisne od lokacije objekta). Ker pa so sodobni objekti vse bolj izolirani, pa njihove toplotne izgube (pri projektnih pogojih) niso 100 W/m2, ampak manj, kar pomeni, da ni potrebno imeti temperature tal 29 °C, ampak običajno zadošča že 25-26 °C. Ponavljam, da je to odvisno od toplotnih izgub! Ne bom te dražil in ti rekel, da si le poglej v svoj projekt, kakšne naj bi bile toplotne izgube na m2 za tvoj objekt. Mimogrede, to (energijsko število, ki pove rabo energije na m2) je danes osnovno vodilo za projektiranje stavb - a tega še po več letih veljave pravilnika mnogi projektanti sploh ne vedo!!! In vsi imajo strokoven (!?) izpit inženirske zbornice... Včasih hiše res niso bile praktično nič izolirane (no, marsikdo ima tako še danes, le da si sam domišlja, kako dobro izolirano ima) in so toplotne izgube dosegale 150 W/m2 in več. V tem primeru je seveda res veljalo, da samo talno ogrevanje ni dovolj, ker bi morala biti temperatura tal 33 °C in več. Od tod 'fama', zakaj ljudje še vedno radi tlačijo zraven talnega ogrevanja še radiatorje. Sploh ne vedo, da izolacija dejansko nekaj velja... Človek se vpraša, zakaj jo potem sploh dajo? Menda ne zato, ker jo je dal tudi sosed? Zakaj tako dolg uvod? Da boš videl, da sem že pri koncu razlage, pa še sploh nikjer ni bilo govora o temperaturi grelne vode. Za slednjo je seveda važno le, da je nekaj °C višja, kot je potrebna najvišja temperatura toplih tal (da je omogočen prenos toplote z vode na tla). Ker je očitno, da tla nikoli ne bodo imela niti 30 °C, torej v resnici ni nujno, da ima grelna voda 40. Ker za dosego nižjih temperatur tal (npr. 23 °C), je dovolj nižja temperatura vode (npr. 28 °C). Je pa logično, da bolj kot so cevi med sabo narazen, toplejša mora biti voda. In bolj kot talna obloga 'duši' prenos toplote z estriha v prostor, višja mora biti njegova temperatura za enako oddajo in posredno tudi višja temp. vode. In več betona, kot ga mora ogreti ena cev, dlje ga bo ogrevala, itd... Če torej šparaš s cevmi, boš to plačal pozneje (npr. z manj učinkovitim delovanjem toplotne črpalke ali slabšo kondenzacijo pri plinskem kotlu). Tvoje izkušnje z 'mojstri', projektanti, arhitekti, itd,... so pri nas povsem običajne. In so posledica stanja na trgu, kjer se vsepovprek dela brez glave in na pamet. Ljudje pač ne vedo, da je manj več in da sami mečejo denar proč. Projektanti so zanič, ker dobrih nihče ni pripravljen plačati. Itak se nikoli nobena stvar dejansko ne dela po projektu. Nadzor de facto sploh ne obstaja - ker itak tudi morebitni nadzornik ve, da se nima smisla truditi. In tako je na koncu vsak posameznik prepuščen samemu sebi. Ampak ni pa povsem sam, če tega noče. Če ga stvar zanima, ima na voljo nekaj alternativ. Ena, ki se dotika ravno tega področja, o katerem midva govoriva, je npr. brezplačno energetsko svetovanje za občane, ki je namenjeno tudi temu, da se stranka nauči pogovarjati s projektantom in zahtevati od njega konkretno delo in ne bluzenje. Saj ga zato tudi konkretno plača! Druga možnost je internet, informacije znancev, itd... - pehtran - 8.11.2005 človek kiksa tudi, ko misli, da dela vse prav: zaradi slabih izkušenj v prejšnjih fazah gradnje sem naredil tako: bil sem dvakrat na ENSVET-u, za ogrevanje sem posebej najel projektanta, ki sem ga seveda tudi plačal, ta je skritiziral vse prejšnje faze gradnje (kao povsod smo ga nekaj polomili), cevi talnega gretja v bivalnih prostorih so pa 20 cm narazen, kar je po mojem preveč, saj bom po projektantovih izračunih v najhladnejšig dneh moral trpeti na vročih tleh, če bom hotel ogreti prostor. Upam, da ne bo tako, ker: Zadevo sedaj rešujem tako, da bom objekt izoliral še malo bolj (12 cm) kot je bilo predvideno in namestil dodaten vir ogrevanja (kamin in klima sta tako ali tako predvidena) za zimske špice, temperaturo v ceveh pa bom omejil na tistih 30 stopinj. (po tleh je keramika - malo kombinirano s parketom, nad cevmi pa je od štiri do pet cm estriha) Predvidevam, da si tudi zaradi parketa nad talnim gretjem ne smem privoščiti, da bi v cevi spuščal vodo 45 stopinj. Hvala za odgovore! Miha (si bom pogledal, kakšne izgube je predvidel projektant - upam, da se je projektant zmotil tudi v tej postavki (seveda v mojo korist)) - Anonymous - 8.11.2005 Očitno nisi najbolje razumel. Tudi če boš zaradi povečane razdalje med cevmi potreboval recimo 2 ali 3°C toplejšo vodo, to še ne pomeni, da bodo zaradi tega tla bolj topla, kot če bi bile cevi bolj skupaj z rahlo manj toplo vodo. Efekt bo enak - temperatura tal bo pri izolirani bajti (pri projektnih pogojih) največ 25-26 °C, ker več ne bo treba. To pa ni preveč, v kar se boš lahko kmalu sam prepričal, ko boš čez kak mesec ob prvem večjem mrazu potipal tla in se čudil, kako, da to sploh greje... Toplota, ki prihaja s cevi na beton se v njem namreč zelo dobro porazdeli in verjemi, da ne boš občutil razlike, če boš 'stal nad cevjo' ali 10 cm proč, kjer bo razdalja od cevi največja.In 12 cm izolacije je seveda več kot dovolj, da se ti ni treba bati, kako te bo s talnim ogrevanjem zeblo. Zelo verjetno ti bo vseeno zadoščal že režim 35-30. Predlagam, da si na regulaciji nastaviš omejitev temperature dvižnega voda na 35 °C in potem boš videl, kako zadeva deluje. Dober regulator ti itak ne bo spuščal v sistem preveč tople vode - če je ne boš potreboval. In ko bo hiša izolirana, je ne boš. Je pa seveda treba regulator ustrezno nastaviti. Poleg tega mora regulacija vsebovati tudi sobno enoto, ki bo regulirala temperaturo v prostoru. Nenazadnje pa dobra regulacija vsebuje tudi senzor v estrihu, s katerim (lahko) omejiš temperaturo estriha. Sam imam nastavljeno na 25 °C in mi to zadostuje. In tudi tebi bo, če bo objekt izoliran tako, kot praviš. - pehtran - 8.11.2005 No, si me potolažil... glede na to, da vse to imam, kar omenjaš (zunanji senzor, sobno enoto, kvalitetno peč (razen senzorja v estrihu)... sem mogoče prehitro zagnal paniko... V nastavitvah sem pač opazil, da imam max temperaturo nastavljeno na 45 stopinj, pa sem mislil, da bo morala biti taka temperatura tal večino zime. Sicer pa se bom res lahko kmalu prepričal, saj čez kakih 14 dni, zaženemo sistem. |