+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Nepremičnine (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=3)
+--- Forum: Gradbena dokumentacija (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=11)
+--- Tema: Hiša letnik 1940- uporabno dovoljenje (/showthread.php?tid=64805)
Strani:
1
2
Hiša letnik 1940- uporabno dovoljenje - Dragomije - 8.3.2016
Pozdravljeni.
Zaradi potreb Ekosklada se potrebuje uporabno dovoljenje za ta objekt, kupljen 5 let nazajm takrat niti s eni govorili o potrebi po gradbenem ali uporabnem dovoljenju.
hiša ima novo kritino in okna- to smo naredili brez dovoljenj.
Prosim za pomoč kaj narediti
Hvala
LP
Re: Hiša letnik 1940- uporabno dovoljenje - Smush - 8.3.2016
Če je hiša zgrajena pred letom 1967 potrebuješ uporabno dovoljenje, se pravi hiša mora biti vrisana. Pokliči geodeta (prosi za predračune ker cene teh storitev precej nihajo. Ostalo ti bo rešo geodet oz ti po njegovih navodilih. Brez skrbi vse bo šlo skozi, postopek pa je pri meni trajal približno 1 mesec pa pol.
Re: Hiša letnik 1940- uporabno dovoljenje - gt001 - 8.3.2016
zakaj rabis geodeta pri tem?
jaz sem za objekt letnik 18xx na lokalni GU pridobil obvestilo, da je objekt vrisan v kataster stavb vsaj od leta 190x (od prej niso imeli zanesljivih podatkov), na osnovi tega obvestila pa UD na UE. vse skupaj je bilo reseno v parih dneh.
strosek par eur upravnih taks.
Re: Hiša letnik 1940- uporabno dovoljenje - Smush - 8.3.2016
Če objekt ni vrisan rabiš geodeta.
Gesendet von iPhone mit Tapatalk
Re: Hiša letnik 1940- uporabno dovoljenje - jelencek1 - 8.3.2016
Če ni vrisan kje? Nam so rekli na"UE da rabimo priče da je zadeva resbgrajena pred 1967. A kje čem koga dobit če ni žive duše zdraven. Ali je to res?
Re: Hiša letnik 1940- uporabno dovoljenje - gt001 - 8.3.2016
vrisan v kataster stavb. preveri na lokalni GU.
Re: Hiša letnik 1940- uporabno dovoljenje - Smush - 8.3.2016
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?sop=2002-01-5387">http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPred ... 02-01-5387</a><!-- m -->
Izvleček
197. člen ( Izjema za stanovanjske hiše in pred letom 1967)
(uporabno dovoljenje po tem zakonu)
(1) Ne glede na določbe tega zakona, ki predpisujejo obveznost uporabnega dovoljenja, se šteje, da imajo uporabno dovoljenje po tem zakonu:
1. vse stavbe, ki so bile zgrajene pred 31. decembrom 1967 in poslovni prostori v njih, ki so z dnem uveljavitve tega zakona v uporabi, če se jim namembnost po navedenem datumu ni bistveno spremenila in so zemljišča, na katerih so zgrajene, z dnem uveljavitve tega zakona na predpisani način evidentirana v zemljiškem katastru,
2. objekti gospodarske javne infrastrukture, ki so bili zgrajeni pred 25. junijem 1991, če so z dnem uveljavitve tega zakona na predpisani način evidentirani v skladu z zakonom o katastru komunalnih naprav (Uradni list SRS, št. 26/74, 29/74 – popravek in 42/86, v nadaljnjem besedilu: ZKKN) in
3. vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja in so z dnem uveljavitve tega zakona v uporabi ter na predpisan način evidentirane v zemljiškem katastru.
(2) Če objekti iz prejšnjega odstavka z dnem uveljavitve tega zakona še niso na predpisan način evidentirani, se šteje, da pridobijo uporabno dovoljenje, ko se na predpisan način evidentirajo v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb.
(3) Določbe prvega odstavka tega člena veljajo tudi za posamezna stanovanja in poslovne prostore v etažni lastnini, ki so bila rekonstruirana na podlagi gradbenega dovoljenja, izdanega na podlagi dosedanjih predpisov ter za objekte, ki so se pred 9. novembrom 1996 lahko zgradili na podlagi priglasitve po 46. členu zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84), če so v uporabi in se jim namembnost po tem datumu ni spremenila.
101. člen
(posebni primeri pridobitve uporabnega dovoljenja)
(1) Če je bil objekt iz tretjega odstavka 1. člena tega zakona zgrajen brez gradbenega dovoljenja zaradi preprečitve naravne oziroma druge nesreče oziroma zato, da so se z njegovo pomočjo zmanjšale njene posledice, lahko ostane kot stalen objekt tudi po tem, ko so prenehale okoliščine, zaradi katerih je bil zgrajen, vendar samo, če njegov investitor oziroma lastnik po prenehanju navedenih okoliščin pri pristojnem gradbenem organu vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja, tej zahtevi pa priloži geodetski načrt novega stanja zemljišča in ustrezno dokazilo o izpolnjevanju bistvenih zahtev in uporabno dovoljenje tudi pridobi. Pristojni upravni organ za gradbene zadeve mora pred izdajo uporabnega dovoljenja preveriti tudi skladnost objekta iz prejšnjega odstavka s prostorskimi akti.
(2) Za ustrezno dokazilo o izpolnjevanju bistvenih zahtev iz prejšnjega odstavka se šteje načrt obstoječega stanja z načrtom gradbenih konstrukcij, ki vsebuje najmanj analizo konstrukcije objekta (statični izračun). Takšen načrt lahko izdela pravna ali fizična oseba, ki po določbah tega zakona izpolnjuje pogoje za odgovornega projektanta, usposobljenega za izdelavo načrtov gradbenih konstrukcij.
(3) Za enostanovanjsko stavbo, zgrajeno na podlagi gradbenega dovoljenja, se izda uporabno dovoljenje brez poprej opravljenega tehničnega pregleda, če investitor zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja poleg geodetskega načrta novega stanja zemljišča priloži izjavo projektanta in nadzornika, da je takšna stavba zgrajena v skladu s predpisi.
102. člen
Četrti razdelek: Pridobitev uporabnega dovoljenja
89. člen
(zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja)
(1) Investitor pri upravnem organu za gradbene zadeve, ki je izdal gradbeno dovoljenje, vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja, ko skupaj z odgovornim nadzornikom in odgovornim vodjo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ugotovi, da je bila gradnja izvedena v skladu z gradbenim dovoljenjem, tako da je objekt mogoče uporabljati, in da je izdelan projekt izvedenih del.
(2) Zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor vložiti najpozneje v osmih dneh po prejemu obvestila izvajalca, da je gradnja končana.
(3) Če investitor ne vloži zahteve po prejšnjem odstavku, jo lahko vloži izvajalec.
(4) V zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja je treba navesti, da je bila gradnja izvedena v skladu z gradbenim dovoljenjem ter številko in datum gradbenega dovoljenja.
(5) Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja iz prejšnjega odstavka morajo biti priloženi:
1. projekt izvedenih del,
2. geodetski načrt novega stanja zemljišča po končani gradnji,
3. dokazilo o zanesljivosti objekta,
4. drugi podatki in dokazila, če jih za to vrsto objekta določa gradbeno dovoljenje ali poseben zakon.
(6) Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja za zahtevni objekt mora biti priloženo tudi navodilo za obratovanje in vzdrževanje, s katerim se določijo obvezni minimalni časovni razmiki rednih pregledov ter roki in obseg občasnih pregledov, kakor tudi obseg vzdrževalnih del, s katerimi je treba zagotoviti, da bo objekt ves čas svoje uporabe izpolnjeval bistvene zahteve oziroma da bodo inštalacije, naprave in oprema v objektu ves čas svoje uporabe izpolnjevale bistvene zahteve, v skladu s predpisi.
(7) Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja mora biti priložen tudi program prvih meritev obratovalnega monitoringa, kadar so takšne meritve predpisane.
(8) Ne glede na določbe tega člena je treba v zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja, ki se nanaša samo na spremembo namembnosti objekta ali dela objekta, navesti, da se je ta sprememba izvedla skladno z gradbenim dovoljenjem ter številko in datum gradbenega dovoljenja, priložiti pa je treba izjavo odgovornega vodje projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, da so v objektu ali delu objekta, ki se mu je spremenila namembnost, izpolnjene vse bistvene zahteve, ki izhajajo iz gradbenih predpisov.
(9) Ne glede na določbe tega člena je treba v zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja za gradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, pa je bila izvedena brez njega, gradbeno dovoljenje pa izdano pozneje, navesti številko in datum slednjega ter priložiti dokazila iz 1., 2. in 4. točke petega odstavka tega člena in izjavo odgovornega vodje projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, da so za objekt izpolnjene vse bistvene zahteve, ki izhajajo iz gradbenih predpisov.
90. člen
(komisija za tehnični pregled)
(1) Ko pristojni upravni organ za gradbene zadeve ugotovi, da je zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja v skladu s pogoji iz četrtega in petega odstavka prejšnjega člena, s sklepom, zoper katerega ni pritožbe, imenuje komisijo za tehnični pregled in določi datum tehničnega pregleda.
(2) V komisiji za tehnični pregled morajo biti predstavniki tistih soglasodajalcev, ki so določili pogoje ali dali soglasje k projektnim rešitvam za gradnjo. Komisijo za tehnični pregled vodi in usmerja njeno delo uradna oseba upravnega organa iz prejšnjega odstavka. Če je zaradi tehnične ali druge specifičnosti objekta potrebno, se lahko v komisijo imenujejo še drugi strokovnjaki.
(3) Sklep o imenovanju komisije za tehnični pregled in o določitvi datuma tehničnega pregleda se vroči investitorju in imenovanim članom komisije. Sklep mora vsebovati tudi opozorilo, da se bo štelo, da tisti predstavnik soglasodajalca, ki se tehničnega pregleda ne bo udeležil, k zgrajenemu oziroma rekonstruiranemu objektu nima pripomb.
(4) Kadarkoli pred dnevom tehničnega pregleda lahko pristojni soglasodajalec pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve pisno sporoči, da k zgrajenemu oziroma rekonstruiranemu objektu nima pripomb in da se odpoveduje pravici sodelovati na tehničnem pregledu.
(5) Če se predstavnik pristojnega soglasodajalca, ki je bil imenovan v komisijo, tehničnega pregleda ne udeleži, se šteje, da k zgrajenemu oziroma rekonstruiranemu objektu nima pripomb.
(6) V postopku izdaje uporabnega dovoljenja imajo pravico sodelovati tudi predstavniki pristojnih inšpekcij. Če je pristojni inšpektor v času gradnje objekta ugotovil določene pomanjkljivosti, ki niso bile odpravljene do dne, ko je bila imenovana komisija za tehnični pregled, mora na to opozoriti upravni organ iz prvega odstavka tega člena.
(7) Ne glede na določbe tega člena lahko uradna oseba pristojnega upravnega organa za gradbene zadeve pred izdajo uporabnega dovoljenja za objekt ali za del objekta, ki se mu je spremenila namembnost, in za manj zahtevni objekt sama opravi ogled. Če na ogledu sama ne more ugotoviti izpolnjevanja pogojev za izdajo uporabnega dovoljenja ali če že po prejemu zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja ugotovi, da bo potrebno imenovanje komisije za tehnični pregled, imenuje komisijo za tehnični pregled in z njo opravi tehnični pregled tudi za manj zahtevni objekt.
91. člen
(obveznosti investitorja v zvezi z izvedbo tehničnega pregleda)
(1) Investitor mora o dnevu izvedbe tehničnega pregleda obvestiti vse udeležence, ki so sodelovali pri gradnji in zagotoviti njihovo udeležbo na tehničnem pregledu.
(2) Šteje se, da je investitor zagotovil udeležbo udeležencev iz prejšnjega odstavka na tehničnem pregledu, če jim je poslal obvestilo o tehničnem pregledu s priporočeno pošiljko najpozneje osem dni pred dnevom izvedbe tehničnega pregleda.
(3) Za dokaz o vročitvi obvestila iz prejšnjega odstavka se šteje potrdilo o oddani pošiljki.
(4) Na dan tehničnega pregleda mora investitor članom komisije za tehnični pregled na vpogled predložiti gradbeni dnevnik, razen za gradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, a je bila izvedena brez njega, gradbeno dovoljenje pa izdano pozneje, in za objekte ali dele objektov, ki se jim je na podlagi gradbenega dovoljenja spremenila samo namembnost.
92. člen
(dokazilo o zanesljivosti objekta)
(1) Za dokazilo o zanesljivosti objekta mora poskrbeti izvajalec, podpisati pa ga morata odgovorni vodja del oziroma odgovorni vodja gradbišča, kadar je bil imenovan ter odgovorni nadzornik in odgovorni vodja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če je izvajalcev več, mora investitor pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve predložiti skupno dokazilo o zanesljivosti, iz katerega je razvidno, da bo objekt kot celota pri uporabi in vzdrževanju izpolnjeval predpisane bistvene zahteve.
(2) Minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, v soglasju z resornimi ministri predpiše podrobnejšo vsebino dokazila iz prejšnjega odstavka.
93. člen
(geodetski načrt novega stanja zemljišča)
(1) Geodetski načrt novega stanja zemljišča se v skladu z geodetskimi predpisi izdela kot topografsko-katastrski načrt.
(2) Določbe tega člena ne veljajo za podzemne objekte v rudniškem prostoru, ki so v neposredni povezavi z raziskovanjem in izkoriščanjem mineralnih surovin.
94. člen
(črtan)
95. člen
(ugotovitve pri tehničnem pregledu)
(1) S tehničnim pregledom se mora ugotoviti:
1. ali je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem,
2. ali je iz dokazila o zanesljivosti objekta razvidno, da je objekt izveden v skladu z gradbenimi predpisi, ki so obvezni pri izvedbi objektov take vrste in s pogoji, določenimi za gradnjo in s predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo objektov brez grajenih in komunikacijskih ovir,
3. ali je iz dokazila o zanesljivosti objekta razvidno, da so bili upoštevani predpisani ukrepi, s katerimi bodo preprečeni oziroma na najmanjšo mero omejeni vplivi, ki jih utegne povzročiti objekt sam po sebi oziroma z uporabo v svoji okolici,
4. ali je projekt izvedenih del izdelan v skladu s predpisi,
5. ali so zgrajeni objekti, s katerimi se zagotavlja minimalna komunalna oskrba.
(2) Šteje se, da je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem, če je mogoče na podlagi projekta izvedenih del ugotoviti, da spremembe, ki so nastale med gradnjo, ne vplivajo na spremembo z gradbenim dovoljenjem določenih lokacijskih in drugih pogojev ter elementov, ki bi lahko vplivali na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali predpisane bistvene zahteve. V primeru objekta iz 17. člena tega zakona, takšne spremembe nastale med gradnjo, tudi ne smejo vplivati na zagotavljanje neoviranega dostopa oziroma gibanja funkcionalno oviranih oseb.
(3) Potek izvedbe tehničnega pregleda se evidentira v zapisniku o tehničnem pregledu, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek, vodi uradna oseba upravnega organa, ki je imenoval komisijo za tehnični pregled.
96. člen
(odločanje o zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja)
(1) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve v postopku izdaje uporabnega dovoljenja izda odločbo, s katero:
1. izda uporabno dovoljenje za objekt, za katerega je bilo izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje, za objekt državnega pomena pa lahko tudi za objekt, za katerega je bilo izdano dokončno gradbeno dovoljenje, če na tehničnem pregledu ali ogledu ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka prejšnjega člena ali če iz predloženih poročil o prvih meritvah obratovalnega monitoringa, predloženih med poskusnim obratovanjem, izhaja, da emisije pri obratovanju objekta ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti in da objekt izpolnjuje s predpisi o varstvu okolja in drugimi predpisi določene parametre,
2. odredi poskusno obratovanje ter izvedbo prvih meritev obratovalnega monitoringa po predpisih o varstvu okolja ali drugih predpisih, s katerimi so predpisane takšne meritve, in sicer za obdobje, določeno s programom prvih meritev, ali
3. zavrne izdajo uporabnega dovoljenja, če:
- je odredil odpravo pomanjkljivosti, pa ga investitor v določenem roku ni obvestil o njihovi odpravi in o tem predložil dokazila ali če so bile kljub obvestilu pri ponovnem ogledu ali pregledu spet ugotovljene pomanjkljivosti,
- ugotovi, da gre za neskladno gradnjo in so spremembe, ki so nastale med njo, vplivale na spremembo z gradbenim dovoljenjem določenih lokacijskih in drugih pogojev ter elementov, ki bi lahko vplivali na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali predpisane bistvene zahteve in na zagotavljanje neoviranega dostopa oziroma gibanja funkcionalno oviranih oseb,
- ugotovi, da gre za nelegalno gradnjo, ali
- ugotovi, da ima objekt takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih predstavlja nevarno gradnjo po tem zakonu, pri čemer pa pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti.
(2) V postopku izdaje uporabnega dovoljenja je stranka samo investitor.
(3) Če je zadržana izvršitev gradbenega dovoljenja, se postopek izdaje uporabnega dovoljenja prekine za čas zadržanja izvršitve gradbenega dovoljenja.
(4) Zoper odločbo o poskusnem obratovanju ni pritožbe, mogoče pa jo je izpodbijati v pritožbi zoper odločbo o zavrnitvi izdaje uporabnega dovoljenja.
97. člen
(odprava pomanjkljivosti)
(1) Če je pristojni upravni organ za gradbene zadeve pri ogledu ali tehničnem pregledu ugotovil pomanjkljivosti, v zapisniku opozori nanje investitorja in določi rok, v katerem jih mora odpraviti.
(2) Investitor je dolžan pristojni upravni organ za gradbene zadeve do poteka roka obvestiti, ali je pomanjkljivosti odpravil in mu o tem predložiti dokazila. Po prejemu obvestila se lahko opravi ponovni ogled ali tehnični pregled ali pa se izda uporabno dovoljenje, če pristojni upravni organ za gradbene zadeve že na podlagi predloženih dokazil ugotovi, da so pomanjkljivosti odpravljene.
(3) Ponovni tehnični pregled na podlagi dokazil, da so bile odpravljene pomanjkljivosti, lahko opravi tudi posamezen član komisije, pri čemer pregleda le tista dela, ki jih je bilo treba popraviti ali opraviti naknadno in predloži upravnemu organu o tem ustrezno izjavo.
(4) Če investitor ne ravna v skladu z drugim odstavkom tega člena ali če se pri ponovnem ogledu ali tehničnem pregledu ugotovi, da so na objektu še vedno pomanjkljivosti, se zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja zavrne.
98. člen
(poskusno obratovanje)
(1) Če je pristojni upravni organ za gradbene zadeve odredil poskusno obratovanje, mora investitor najmanj 15 dni pred začetkom poskusnega obratovanja pristojnim inšpekcijam in pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve sporočiti, da namerava začeti s poskusnim obratovanjem.
(2) Investitor mora zagotoviti strokovno nadzorstvo nad poskusnim obratovanjem, ki ga s pogodbo poveri za to usposobljenemu nadzorniku. Strokovno nadzorstvo nad poskusnim obratovanjem obsega odrejanje preskusov in meritev ter vpisovanje njihovih rezultatov v obratovalni dnevnik v skladu s predpisi o poskusnem obratovanju posameznih tehnoloških naprav.
(3) Investitor mora pred potekom obdobja poskusnega obratovanja pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve predložiti poročila o prvih meritvah obratovalnega monitoringa, iz katerih nesporno izhaja, da emisije pri obratovanju objekta ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti ter da objekt izpolnjuje s predpisi o varstvu okolja in drugimi predpisi določene parametre glede vplivov na okolje.
(4) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve poročilo o prvih meritvah posreduje pristojnemu organu za nadzor nad poskusnim obratovanjem in ga pozove, naj v roku 15 dni poda mnenje o tem, ali emisije pri obratovanju objekta presegajo predpisane mejne vrednosti in ali objekt izpolnjuje s predpisi o varstvu okolja in drugimi predpisi predpisane parametre glede vplivov na okolje.
(5) Če pristojni organ za nadzor nad poskusnim obratovanjem mnenja iz prejšnjega odstavka ne pošlje v predpisanem roku, se šteje, da je njegovo mnenje pozitivno.
99. člen
(podaljšanje poskusnega obratovanja)
Obdobje poskusnega obratovanja se na zahtevo investitorja lahko podaljša, vendar največ enkrat, in sicer za obdobje, za katero je bilo odrejeno poskusno obratovanje.
100. člen
(posledica zavrnitve izdaje uporabnega dovoljenja)
(1) Če je pristojni upravni organ za gradbene zadeve zavrnil izdajo uporabnega dovoljenja, ker je imel objekt takšne pomanjkljivosti, da je predstavljal nevarno gradnjo, teh pomanjkljivosti pa ni bilo mogoče odpraviti, je pristojni upravni organ za gradbene zadeve dolžan o tem brez odlašanja seznaniti pristojnega gradbenega inšpektorja.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka je pristojni gradbeni inšpektor dolžan nemudoma uvesti inšpekcijski postopek v skladu z določbami 154. člena tega zakona.
101. člen
(posebni primeri pridobitve uporabnega dovoljenja)
(1) Če je bil objekt iz tretjega odstavka 1. člena tega zakona zgrajen brez gradbenega dovoljenja zaradi preprečitve naravne oziroma druge nesreče oziroma zato, da so se z njegovo pomočjo zmanjšale njene posledice, lahko ostane kot stalen objekt tudi po tem, ko so prenehale okoliščine, zaradi katerih je bil zgrajen, vendar samo, če njegov investitor oziroma lastnik po prenehanju navedenih okoliščin pri pristojnem gradbenem organu vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja, tej zahtevi pa priloži geodetski načrt novega stanja zemljišča in ustrezno dokazilo o izpolnjevanju bistvenih zahtev in uporabno dovoljenje tudi pridobi. Pristojni upravni organ za gradbene zadeve mora pred izdajo uporabnega dovoljenja preveriti tudi skladnost objekta iz prejšnjega odstavka s prostorskimi akti.
(2) Za ustrezno dokazilo o izpolnjevanju bistvenih zahtev iz prejšnjega odstavka se šteje načrt obstoječega stanja z načrtom gradbenih konstrukcij, ki vsebuje najmanj analizo konstrukcije objekta (statični izračun). Takšen načrt lahko izdela pravna ali fizična oseba, ki po določbah tega zakona izpolnjuje pogoje za odgovornega projektanta, usposobljenega za izdelavo načrtov gradbenih konstrukcij.
(3) Za enostanovanjsko stavbo, zgrajeno na podlagi gradbenega dovoljenja, se izda uporabno dovoljenje brez poprej opravljenega tehničnega pregleda, če investitor zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja poleg geodetskega načrta novega stanja zemljišča priloži izjavo projektanta in nadzornika, da je takšna stavba zgrajena v skladu s predpisi.
102. člen
(vsebina uporabnega dovoljenja)
(1) Uporabno dovoljenje mora poleg sestavin, ki so z ZUP predpisane za pisno odločbo, vsebovati v izreku tudi navedbo o vrsti objekta glede na namen njegove uporabe.
(2) Sestavni del uporabnega dovoljenja je mapa, v kateri so podatki o objektu, izjava o zanesljivosti objekta in dokazne strani s kazali vsebine dokazila o zanesljivosti objekta (v nadaljnjem besedilu: vodilna mapa dokazila o zanesljivosti objekta) in mapa, v kateri so podatki o udeležencih, ki so sodelovali pri gradnji, s povzetkom ključnih podatkov iz projekta izvedenih del, določenih s predpisom iz 40. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: vodilna mapa projekta izvedenih del) ter geodetski načrt novega stanja zemljišča.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je sestavni del uporabnega dovoljenja za objekte iz prvega odstavka prejšnjega člena načrt iz drugega odstavka prejšnjega člena, za enostanovanjske stavbe iz tretjega odstavka prejšnjega člena ter za gradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, pa je bila izvedena brez njega, gradbeno dovoljenje pa izdano pozneje pa samo geodetski načrt novega stanja zemljišča.
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora uporabno dovoljenje, ki se nanaša na spremembo namembnosti objekta, vsebovati samo sestavine iz prvega odstavka tega člena.
103. člen
(vročitev uporabnega dovoljenja)
(1) Odločba, izdana v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, se vroči investitorju.
(2) Če se investitor po vročitvi uporabnega dovoljenja odpove pravici do pritožbe oziroma pravici do sprožitve upravnega spora, postane odločba pravnomočna z dnem, ko to investitor izjavi pisno ali ustno na zapisnik.
104. člen
(smiselna uporaba pri izdaji obratovalnega dovoljenja)
(1) Če s posebnimi predpisi, ki določajo, da se z uporabo tehnoloških naprav lahko začne šele, ko je zanje izdano obratovalno dovoljenje, ni urejen postopek izdaje takšnega dovoljenja, se določbe tega poglavja, ki urejajo postopek tehničnega pregleda, smiselno uporabljajo tudi v postopku izdaje obratovalnega dovoljenja.
(2) Če s posebnimi predpisi, ki urejajo pogoje za uporabo določene vrste prometnih oziroma energetskih objektov gospodarske javne infrastrukture, ni določeno, da je treba pred izdajo uporabnega dovoljenja opraviti tudi poskusno obratovanje, se določbe tega poglavja, ki urejajo poskusno obratovanje in izvedbo prvih meritev obratovalnega monitoringa, lahko uporabijo tudi za takšne objekte, če tako zahteva njihov investitor.
(3) Določbe tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi v postopkih, ki so s predpisi o rudarstvu predpisani za primere prenehanja izkoriščanja mineralnih surovin in, če je tako določeno s posebnimi predpisi, tudi v primerih prenehanja obratovanja določene vrste objektov gospodarske javne infrastrukture, kot so ceste, železnice, odlagališča in podobno.
105. člen
(vpis v uradne evidence)
(1) Najpozneje v 15 dnevih po pravnomočnosti uporabnega dovoljenja mora investitor v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, poskrbeti za vpis objekta v zemljiški kataster oziroma v primeru stavbe tudi v kataster stavb, v primeru objekta gospodarske javne infrastrukture pa tudi za vpis v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture.
(2) Po vpisu stavbe v uradne evidence mora lastnik stavbe dele stavbe označiti z identifikacijsko številko dela stavbe iz katastra stavb. Dele stavbe se označi v skladu s predpisi s področja evidentiranja nepremičnin, ki urejajo označitve delov stavbe.
Peti razdelek: Hramba projektne dokumentacije
106. člen
(dolžnost hrambe pri upravnem organu za gradbene zadeve)
Če ni s posebnimi predpisi določeno drugače, mora pristojni upravni organ za gradbene zadeve projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je izdal gradbeno dovoljenje oziroma na podlagi katerega je bilo gradbeno dovoljenje spremenjeno ter vodilna mapa dokazila o zanesljivosti objekta in vodilna mapa projekta izvedenih del, na podlagi katerega je izdal uporabno dovoljenje, hraniti deset let po njegovi izdaji.
107. člen
(dolžnost hrambe lastnika objekta)
(1) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, ter projekt izvedenih del, na podlagi katerega je bilo izdano uporabno dovoljenje, mora hraniti lastnik objekta oziroma njegov pravni naslednik, dokler objekt stoji oziroma do odstranitve objekta, če ni s posebnimi predpisi za določeno vrsto objektov določeno, da jih je treba hraniti trajno. Projekt se lahko hrani na papirju, elektronskem mediju ali na mikrofilmu.
(2) Za objekt, ki je v etažni lastnini je dolžan hraniti projekte iz prejšnjega odstavka upravljalec objekta.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so etažni lastniki oziroma njihovi pravni nasledniki dolžni hraniti tiste sestavine načrta za etažne lastnike, ki se nanašajo na njihove prostore v etažni lastnini, dokler stavba stoji, če ni s predpisi o upravljanju takšnih stavb izrecno določeno drugače.
Re: Hiša letnik 1940- uporabno dovoljenje - Dragomije - 8.3.2016
torej če prav razumemm ne bo problema
Hvala
lp
Re: Hiša letnik 1940- uporabno dovoljenje - Yeager - 8.3.2016
Objekt mora bit vrisan v zemljiški kataster ne v kataster stavb.
Re: Hiša letnik 1940- uporabno dovoljenje - Jure5873 - 8.3.2016
Imel enak problem. Stavba vrisana k kataster že leta 40. Sem bil siguren da ne bo problem. Potem sem šel s tem izvlačkom katastra na UO da mi izdajo uporabno dovoljenje po zakonu se imenuje, če je bila stavba zidana pred 1967. Iz upravne enote so me poklicali na pogovor in me vprašali, če smo stavbo kaj obnavljali. Pa sem povedal po pravici, da smo zamenjali okna, pa kritino, pa žlebove, pa to. Pa me je vprašala, če imam dovoljenja za te posege. Pa sem rekel da ne in je nastal problem. pa nisem dobil.
V glavnem stavba starejša od 67 mora imeti vsa dovoljenja za resnejšo obnovo, v kar spada vsaj zamenjava strehe, sploh če dodaš kakšno strešno okno, ker s tem posegaš v konstrukcijo hiše da dobiš uporabno dovoljenje. Je rekla, če bi tajil, da nismo nič obnavljali, da pridejo iz UO pogledat objekt predno izdajo uporabno dovoljenje.
Toliko iz moje izkušnje.
LP
Re: Hiša letnik 1940- uporabno dovoljenje - Smush - 8.3.2016
kako pa lahko preverijo če je vse v skladu. če nimaš gradbenega dokumenta ter načrtov? Ne komentiraš, saj niso FBI ti pa ne na zaslišanju.
Birokratizem je pač tak, ne se prestrašit tega nakladanja.
In ne, nebo zapletov. V glavnem meni je geodet vse porihtal brez težav.
Re: Hiša letnik 1940- uporabno dovoljenje - Dragomije - 9.3.2016
težava se je pokazala, da je del hiše nevrisan, po pričevanju naj bi prizidali cca50 kvadratov leta 1975
Sedaj pa se ne ve če je ta prizidek legalen..
Ali je za it drezat na upravno enoto... da ne bom še kašne legalizacije plačeval...
Re: Hiša letnik 1940- uporabno dovoljenje - izotop - 9.3.2016
jure5873, če objekt res ni bil prizidan/dozidan/ nadzidan ali rekonstruiran, se mu ni večalo gabarite, odprtine ipd, potem samo menjava oken, strešne kritine (pri kompletni menjavi strehe je mogoče druga zgodba, sploh če je drugačna kot prej), žlebov ipd ne more biti dovolj velik razlog (po mojem), da objekt ne bi dobil uporabno, če je še vedno v osnovi tak, kot je bil pred zadnjega v decembru leta 67. vse to, kar si opisal, spada med vzdrževalna dela, za kar pa danes tudi recimo ne rabiš posebej dovoljenja za to.
če pa gre za prizidavo leta 75, ki je narejen brez dovoljenj, se smatra, d je objekt v celotni neskladne iz nelegalen, zato je potrebno legalizacijo (se pa recimo lahko v istem projektu naredi rekonstrukcija, sprememba namembnosti ipd). sem imel pred kratkim ravno takšne primer, recimo.
Re: Hiša letnik 1940- uporabno dovoljenje - Žerjavar - 9.3.2016
Citat: po pričevanju naj bi prizidali cca50 kvadratov leta 1975Prej ali slej boš plačal legalizacijo ali pa rušil. Kdaj bo to, je vprašanje časa.
Sedaj pa se ne ve če je ta prizidek legalen.
Ali je za it drezat na upravno enoto... da ne bom še kašne legalizacije plačeval...
- Lahko sam drezaš in povzročiš postopek.
- Lahko se zameriš sosedu in če mu je znana situacija prideš do istega.
- Lahko pa počakaš, da bo kakšen uradnik po nekem slučaju primerjal posnetek iz leta 67 in danes. Morda se bo prizidek prej sam zrušil. Morda pa bodo začel uporabljati kakšen računalniški program, ki bo samodejno naredil to primerjavo za vso državo.
Letnica 1967 ni kar tako postavljena, pomeni, da imajo za takrat praktično vse evidence. Če ne drugo pa aeroposnetke.
Re: Hiša letnik 1940- uporabno dovoljenje - Smush - 9.3.2016
To se dela tak, pokličeš geodeta, on ti vriše ta del hiše združi vse, ti rečeš geodetu naj vpiše da je bilo vrisano pred 67 pa se tak reši problem, aerofotoji niso merodajni.
V arhivu mogoče obstaja evidenčni kartonček s katerega je sicer razvidna letnica gradnje, ampak point je ta, da to NE nadomesti gradbenega dovoljenja ker z njega ni razvidno če se je res objekt zidal. ^^^Izkušnje^^^
Gesendet von iPhone mit Tapatalk