+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4)
+--- Forum: Tlaki, izolacija in ostrešja (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=16)
+--- Tema: Prešibko ostrešje ? (/showthread.php?tid=62763)
Strani:
1
2
Prešibko ostrešje ? - Klemen9090 - 23.8.2015
Pozdravljeni,
Na kozolcu velikem 15x5m imam še sveže ostrešje in že me močno skrbi....
Tesar mi je namreč postavil zgornjo lego ostrešja na križ in ne na steber, kot govori zdrava pamet in seveda fizika. Moje mnenje je, da je trenutno vsa teža ostrešja na dveh vijakih, ki držita križ na stebru. Ne predstavljam si kako bo zadeva držala, ko bo na strehi 50cm snega. Prepričan sem da je potrebno postavitev sanirati saj ne želim nobenega tveganja.
Mojstre ostrešij bi vprašal sledeče:
ali je postavitev na fotografijah dobra, oz. dovolj močna?
ali naj se naredijo konzole (na fotografiji) za ojačitev?
ali naj se postavi dodaten lesen steber pod lego to je ob betonski steber?
ali naj se cimper podere in naredi na novo?
Sam sem močno proti, raznim popravkom in mašenju lukenj če zadeva že v izhodišču ni zastavljena pravilno.
Hvala za vaša mnenja oz. komentarje,
Klemen
Re: Prešibko ostrešje ? - boris64 - 23.8.2015
Jaz bi to ostrešje oz kontrolo pritrditve prepustil statiku, dasiravno običajno tesarji delajo po izkušnjah in običajno ni težav.
Re: Prešibko ostrešje ? - wolfram - 23.8.2015
Sam kot statik ti ne bi nikoli narisal takega ostrešja, čeprav po vsej verjetnosti bo stvar obstala tudi v visokem snegu. Križ deluje kot tehtnica, ki je na eni strani precej bolj obtežena kot na drugi, vendar je tudi ročica do točke vrtišča sorazmerno manjša. Tesarju se je verjetno zdela to praktična rešitev, vendar težava lahko nastane ob neenakomerni razporeditvi obtežbe snega, ko lahko pride do zasuka križa. V tem ekstremnem primeru bosta navojna vijaka poleg vertikalne sile obtežena še z dvojico sil zaradi momenta v spoju. Takrat pa rado pride do cepitve lesa (križa).
Možnosti imaš več:
- pozabiš in verjetno se nikoli ne bo nič zgodilo,
- prestavite lego na steber, jo ustrezno fiksirate in povežete kratke špirovce z daljšimi prek horizontalnih obojestranskih škarij,
- v kolikor je križ v liniji špirovca, zamenjaš križ z daljšim elementom in ga spojiš z daljšim špirovcem ter narediš boljši spoj križa s stebrom.
Re: Prešibko ostrešje ? - Hanzi - 24.8.2015
Ali je kriz kaj "vtopljen/vgreznjen v steber?
Ce je, potem lahko nekoliko bolj mirno spis. Ce pa je vse skupaj res samo na dveh vijakih pa....
Re: Prešibko ostrešje ? - gremlin - 24.8.2015
Skozi tele luknje daj late pravih dimenzij, pa nikoli ne bo dol padlo.
Re: Prešibko ostrešje ? - Klemen9090 - 24.8.2015
Najlepša hvala vsem za vaše konstruktivne komentarje.
Sedaj sem prespal zadevo (se tudi malo pomiril) in sem se odločil, da ostrešja ne bom podiral (prekomplicirano in predrago) ampak bom poskrbel za ustrezno ojačanje in "držal pesti" da streha obstane
Želim vam lep dan,
Klemen
Re: Prešibko ostrešje ? - ribaštefka - 29.8.2015
Pozdravljeni,
mene že dalj časa bega detalj na moji strehi. Zadeva je sledeča: hiša ima AB venec, strešne lege vanje vijačene. Na sredini hiše, ca 4:5 metrov se legi spajata. Na tem spoju je podloženo z zidakom Porotherm 20 SPE (dimenzije 200x500 mm) Zidaki so na malti, čez zgornji zidak položena lesena klada, ki se dimenzijsko prilega zidaku, vmes plast izotekta. Zadeva je že ometana s klasičnim ometom in armirana z mrežo, da omet na lesu ne popoka. Niti ne vem, kdo je stvar tako naredil, niti ni važno, ali zidar ali krovec, meni se gre, da je zadeva varna. Streha ima naklon ca45, špirovci 14x16 na razmaku ca 85, streha Creaton Domino. na eno strani streha klasična, na drugi strani frčada, katere sleme je ca 20 cm od tega zidaka proti daljši stranici. Frčada ima na zunanji strani AB venec.
Ali so take podloge ustrezne? Jaz nisem temu dajal nobene pozorosti, niti ni nobeden od mojstrov tega kritiziral. Kako imate vi rešene zadeve? Ima kdo enako? Statik je ocenil, da je zadeva OK, enako Žerjavar na sosednjem forumu. lahko potres ali obilica snega na našem Gorenjskem koncu temu kaj škodi? me je upravičeno strah? Trdnost zidaka po katalogu 10N/mm2.
kot zanimivost, še vsak 20 SPE zidak, ki sem ga videl je imel kako razpoko, tudi tisti iz palete in moji tudi..
Prilagam slike.
[img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/f/2B/Pu/ooEZ9c3/1/streha-detajlunichr("46")jpg[/img]
[img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/f/1q/92/3LNN42LG/hisa-132unichr("46")jpg[/img]
Hvala za odgovore.
Re: Prešibko ostrešje ? - ribaštefka - 7.12.2015
Tole me še vedno bega. Je kak statik tu, ki mi zna/hoče svetovati?
Re: Prešibko ostrešje ? - T0RN4D0 - 7.12.2015
Vsi so ti že povedali, da ni problem, pa ga še vedno iščeš. Če ti ne da miru, popravi tako da bo po tvojem okusu
Re: Prešibko ostrešje ? - Taav - 8.12.2015
Vmesna lega služi le za vertikalno podporo špirovcev. Horizontalno komponento - razrivanje faše v kompletu AB vez - če statik pravi, da je ok, je najverjetneje na to vez dimenzioniral. Osebno - manjkajo mi škarje tam okoli vmesne lege.
Re: Prešibko ostrešje ? - Žerjavar - 8.12.2015
Taav Napisal:Vmesna lega služi le za vertikalno podporo špirovcev. Horizontalno komponento - razrivanje faše v kompletu AB vez - če statik pravi, da je ok, je najverjetneje na to vez dimenzioniral. Osebno - manjkajo mi škarje tam okoli vmesne lege.Če je AB venec pod kapno lego predviden za sprejem horizontalne komponente od špirovca, potem škarje niso potrebne.
Škarje v bižini vmesne lege so potrebne za prevzem hor.komponente, če AB venec ni temu predviden.
Pa si oglej stara ostrešja s trapezno obeso, kjer običajno ni AB venca in tudi škarenj ne.
Re: Prešibko ostrešje ? - Hanzi - 8.12.2015
Zato pa ponekod lepo na ven zvija lege, ali pa celo sleme "odpre" . Ceprav tega res se nisem videl. Zasukanih / zvrnjenih leg (tudi zaradi momenta) pa že precej
Re: Prešibko ostrešje ? - Taav - 9.12.2015
Žerjavar Napisal:Pa si oglej stara ostrešja s trapezno obeso, kjer običajno ni AB venca in tudi škarenj ne.
Mešaš hruške in jabolka. Trapezno vešalo ne rabi škarij. Horizontalne sile razrivanja pobere spodnji (natezno) obremenjen poveznik, ki skupaj s tlačno obremenjenimi razpirači tvori stabilen sistem.
Ne glede na to, kateri material uporabimo, naj bi bila strešna konstrukcija sama zase stabilen sistem - na zidove naj bi se primarno prenašale vertikalne sile. Zavoljo (ne)vgradnje škarij maltretirati AB vez in zid pravokotno na njegovo ravnino ni ravno praksa.
Tudi če vez z zidom prevzame razrivanje, še vedno ostane vprašanje vmesne lege, ki je bočno podprta samo na mestu čelnih zidov - kot pravi Hanzi - zvrnitev.
Re: Prešibko ostrešje ? - Žerjavar - 9.12.2015
Taav Napisal:Mešaš hruške in jabolka.Sem se le odzval na na tvoje "manjkajo mi škarje" in sem prikazal možnosti brez škarenj.
Citat:Trapezno vešalo ne rabi škarij. Horizontalne sile razrivanja pobere spodnji (natezno) obremenjen poveznik,Ta poveznik lahko nadomesti armatura venca prečnega zidu.
Danes je težko vkomponirati trapezno obeso v mansardo. Se jo nadomešča z AB vencem in sidranjem kapne in vmesne lege v venec. Ne moremo več govoriti o samostojni strešni klonstrukciji kot stabilnem elementu zgradbe.
Citat:. Zavoljo (ne)vgradnje škarij maltretirati AB vez in zid pravokotno na njegovo ravnino ni ravno praksa.Če statik zajame v obremenitev AB venca tudi hor.obremenitve od ostrešja, potem to ni maltretiranje AB venca, ampak optimalni izkoristek vgrajenega materjala.
Citat:še vedno ostane vprašanje vmesne lege, ki je bočno podprta samo na mestu čelnih zidov - kot pravi Hanzi - zvrnitevZvrnitev je možna tudi pri kapni legi. Ustrezno sidranje (pomik sidra izven sredine lege) reši problem. Mora pa biti lega ustrezno široka, da lahko prevzame tudi horizontalne sile na vsej razdalji med sidranjem.
Pri samostojni leseni konstrukciji (trapezna obesa) je bila lega spajana s prečnim tramom s križno skobo med zg.robom lege in tramom, brez tega spoja bi bila velika verjetnost zvrnitve lege.
Re: Prešibko ostrešje ? - Taav - 9.12.2015
Vmesna lega ni sidrana nikamor, ampak je zgolj vertikalno podprta. Tj bočno nepodprta na dolžini najverjetneje kakih 10 m in več.
Odločitve statikov so zgolj njihove, praksa (preverjena) zadnjih xx let je izoblikovala določena pravila, eni jih upoštevajo, drugi pač ne. Obremenjevanje AB vezi in kolenčnega zidu do medetažne plošče z razrivnimi silami ostrešja pač ni optimalni izkoristek vgrajenega materiala, ampak "inovativna" statika. Še posebej če govorimo o kakem kubiku lesa za škarje ali 20 cm in več visokem nosilcu (AB vez), ki opravlja nalogo namesto škarij. Enako velja za samostojno stabilno ostrešje v vseh ravninah.
V končni fazi pa je debata precej brezpredmetna, saj je zadevo nekdo poštemplal in za tem stoji.