+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4)
+--- Forum: Tlaki, izolacija in ostrešja (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=16)
+--- Tema: CLT in izolacija (/showthread.php?tid=57898)
Strani:
1
2
CLT in izolacija - skippy - 8.9.2014
Gradili bomo s CLT ploščami. Za izolacijo bo kamena volna, hišo smo predvideli kot dobro NH, vgrajeno bo prezračevanje, talno gretje s TČ.
Koliko cm volne bi bilo potrebno vgraditi, kakšna je razlika med 18, 20 ali 24 cm.
V vsakem primeru bo sledil izračun pri strokovnjaku, vendar želim že vnaprej malo preračunat stroške.
Hvala!
Re: CLT in izolacija - Žerjavar - 9.9.2014
Citat: kakšna je razlika med 18, 20 ali 24 cm.Razlika je samo v količini toplotne energije, ki prehaja skozi steno. Pri debelini 24 cm bo šlo skozi steno 25 % manj energije, kot pri debelini 18 cm.
Ali morda želiš zvedeti optimalno debelino izolacije v steni - vsota investicije in izdatka za toplotno energijo v določenem časovnem obdobju bo najmanjša?
Koliko članov foruma ve kaj je to CLT plošča in kaj je dobra NH?
Re: CLT in izolacija - KeCko - 9.9.2014
Je včasih lažje s kratico vendar je vsaj na začetku vedno dobro uporabiti polno oznako in šele nato v nadaljevanju besedila preskočiti na kratice.
CLT - cross laminatet timber - križno lepljen les (paneli)
NH - nizkoenergetska hiša
Pri takšni izbiri materialov lahko z dobrim načrtom brez težav pridete do pasivne hiše in s tem tudi do subvencije, ki bo pokrila stroške dobrega projektanta in še kaj.
Glede na izkušnje bi lahko z optimiranim projektom in dobro izolativnim stavbnim pohištvom že pri debelini 20cm prišli do standarda pasivne. Manj kot je projekt optimiran več izolacije bo potrebne.
Re: CLT in izolacija - Žerjavar - 9.9.2014
@:KeCko: Si prepričan, da je avtor mislil isto kot ti? Vprašanje je bilo postavljeno avtorju prispevka.
Citat:CLT - cross laminatet timber - križno lepljen les (paneli)Ali ni domačega izraza? Ali je to morda vezana plošča (šperplata)?
Citat:NH - nizkoenergetska hišaV ta namen sem vedno srečeval kratico NEH.
Re: CLT in izolacija - KeCko - 9.9.2014
Hehe ali je sploh kaj sigurno na tem svetu? Se pa mi zdi, da je verjetnost kar velika.
Ne ni ravno šperplata, tukaj gre za "late" ki so lepljene po daljši stranici in potem križno položene in lepljene na drugi sklop "lat" lepljenih po daljši stranici. Uporablja se tudi izraz x-lam, kot primer: <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.nordicewp.com/products/x-lam/">http://www.nordicewp.com/products/x-lam/</a><!-- m -->
Tudi meni je bolj prišla v navado NEH.
Pa še popravek: se mi je v prejšnji objavi zatipkalo laminatet namesto laminated.
Re: CLT in izolacija - izotop - 9.9.2014
Koliko cm volne bi bilo potrebno vgraditi, kakšna je razlika med 18, 20 ali 24 cm.
V vsakem primeru bo sledil izračun pri strokovnjaku, vendar želim že vnaprej malo preračunat stroške.
ravno zato počakaj izračun strokovnjaka, ker bo upošteval vse, kar mora upoštevati pri izračunu, ki bo podal kakšne usmeritve za optimizacijo. sigurno bolje kot mi tukaj nekaj na pavšal (če ne drugo, samo podatek, da ne gre večino topl. toka čez stene, ampak streho, da so ponavadi največje izgube skozi prozorne površine (in po drugi strani dobitki, ki so za tvoj način gradnje še toliko bolj pomembni, da se jih pravilno upošteva) itd itd.
tistih nekaj cm več ali manj ne bo glavni strošek, kakor je izvedba tehničnih detajlov, ki zagotovijo tisto, kar naj bi izračun navajal.
Re: CLT in izolacija - wolfram - 9.9.2014
Skippy, če ni skrivnost, katerega izvajalca CLT konstrukcije si izbral?
Re: CLT in izolacija - Knauf Insulation - 9.9.2014
Spoštovani,
v kolikor je želja graditi v nizkoenergijskem standardu, bo potrebno predvideti sestavo gradbene konstrukcije zunanjih sten s toplotno prehodnostjo v območju okrog U ≤ 0,15 W/m2K. To pomeni, da pri vaši osnovni konstrukciji iz CLT plošč ( λ=0,11 W/mK ), ki so sicer lahko različnih debelin – največkrat uporabljene debeline 100 mm, bi v primeru vgradnje kamene volne ( λ=0,040 W/mK ) debeline 18 cm, dobili U vrednost = 0,18 W/m2K. To pomeni, da bo potrebno za dosego NEH nivoja, predvideti nekoliko večjo debelino toplotne izolacije. Pri 24 cm volne pridemo na U vrednost = 0,14 W/m2K, kar bi nekako zadoščalo. Vsekakor bi v takšnem primeru priporočali fasadno izolacijske lamele iz kamene volne z oznako FKL, ki so sicer dobavljive do debelin 30 cm. Poleg celopovršinskega lepljenja izolacije na nosilno leseno podlago bo treba izvesti dodatno mehansko pritrjevanje lamel. Za več informacij nas lahko kontakitrate na <!-- e --><a href="mailto
vetovanje@knaufinsulation.com">svetovanje@knaufinsulation.com</a><!-- e --> S spoštovanjem,
Tehnično svetovalna služba
Knauf Insulation d.o.o., Škofja Loka
Re: CLT in izolacija - izotop - 9.9.2014
eh, prodajalci izolacij..
kot prvo, dejmo podatek prehodnosti recimo na neke splošne vire (zgrmk) oz zapis iz prakse:
2.1. Letna raba energije za ogrevanje nizkoenergijske hiše (NEH)
Neto površina (NPE) ogrevalnih površin znaša 130 m2 in bruto površina (BPE) znaša 190 m2. Osnovni ovoj je zidan iz opečnega bloka debeline 25 cm z vgrajeno toplotno izolacijo iz mineralne volne debeline 17 cm. Vgrajenih je 31 m2 sprejemnikov sončne energije. Na južni strani so velike zastekljene površine za pasivno izkoriščanje sončne energije. Osnovni podatki:
Konstrukcija
zunanja stena: 25 cm opečni blok , 17 cm toplotne izolacije
streha: 30 cm toplotne izolacije
tla na terenu pri talnem ogrevanju: 12 cm toplotne izolacije
U – vrednost
zunanje stene: 0,19 W/m2K
streha: 0,16 W/m2K
strop nad kletjo: 0,22 W/m2K
okna (okvir + steklo): 0,9 W/m2K
Ogrevanje, priprava tople vode, prezračevanje
ogrevanje: 40 % s solarnim sistemom, ostalo z zemeljskim plinom
priprava tople vode: s sprejemniki sončne energije (SSE) izkoristek približno 80 %
površina SSE: 31 m2
kontrolirano prezračevanje
Energijsko število ogrevanja
bruto površina (BPE): 190 m2
energijsko število ogrevanja Eog = 33 kWh/m2BPE.a
top.energija pridobljena s kurilno napravo: 20 kWh/m2BPE.a
top.energija za ogrevanje pridobljena s SSE: 13 kWh/m2BPE.a ali 40 %
kot drugo, od kdaj energ. razred določa samo izolacija objekta (sploh recimo v premeru dodanih virov ipd)? sej ne rečem, lahko se poda neko pavšalno oceno, ampak ne pa kr tako iz glave delat zaključke, ki rabijo malo bolj konkretne izračune.
Re: CLT in izolacija - Žerjavar - 9.9.2014
Citat:v kolikor je želja graditi v nizkoenergijskem standardu, bo potrebno predvideti sestavo gradbene konstrukcije zunanjih sten s toplotno prehodnostjo v območju okrog U ≤ 0,15 W/m2K.To so zbirokratizirane pravljice. Le čemu služi tista cifra o toplotni prevodnosti? Verjetno le zato, da birokrati lažje določijo subvencijo.
Veljati mora ekonomika. Pri tem je treba:
1. Upoštevati ceno energenta. Ni isto, če ogrevaš s poleni ali z plinom iz rezervoarja.
2. Upoštevati ceno izolacije. Ni isto, če boš uporabil poceni EPS, ko te stane dodatni cm debeline 0,7 evra ali boš imel neko super izolacijo, kjer te stane dodatna enakovredna debelina 1,5 evra.
3. Upoštevati življensko dobo fasadne izolacije. Ni vseeno, ali boš investicijsko vsoto za izolacijo ponovil čez 15 ali čez 30 let. K letnemu strošku energenta je treba prišteti letni delež investicije.
4. Upoštevati zimski primanjkljaj energije. Ni vseeno, če je hiša v Izoli ali v Kranjski gori.
5. Pa še nekaj manjših vplivov.
Če vzamem konkretni slučaj z 10 cm leseno steno v osrednji Sloveniji (toplotni primanjkljaj 3000 dan*K), cena toplotne energije 0,04 (0,16) evra/kWh. Izolacija s prevodnostjo 0,040 W/mK, stane vsak dodatni cm debeline 1evro/m2.
- Pri 20 letni amortizaciji investicije v izolacijo je potrebna debelina 9 do 16 (21 do 36) cm.
- Pri 30 letni amortizaciji je optimalna debelina 12 do 21 (27 do 50) cm.
In bo kakšen birokrat rekel, da je 9 cm izolacije absolutno premalo. Morda je za birokrata res premalo, za investitorja pa je to najcenejša varianta, če se ogreva na drva.
V okviru podanega razpona debeline izolacije je upoštevana 5 % razlika skupnega izdatka v omenjeni amortizacijski dobi. Pravi optimum je nekje vmes.
Z drugačnimi podatki so tudi rezultati drugačni.
Re: CLT in izolacija - 008 - 9.9.2014
tule malo pobrskaj in se poigraj s konstrukcijo:
[url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")dataholzunichr("46")com/cgi-bin/WebObjects/dataholzunichr("46")woa/wa/bauteil?param1=Holzmassivbau¶m3=WONoSelectionString¶m2=WONoSelectionString¶m4=WONoSelectionString&brand=WONoSelectionString&schallrw=WONoSelectionString&waerme=WONoSelectionString&schalllntw=WONoSelectionString&Submit=Display&language=en&klasse=Aussenwand[/url]
na neki nemški strani (jo najdeš nekje na tem forumu) pa vpisuješ podatke o sestavi stene in ti meče ven U vrednosti
...sicer pa je Žerjavar zadel žebljico! :wink:
Re: CLT in izolacija - skippy - 10.9.2014
Bajta bo na koroškem, na sončni parceli. Ogrevana s TČ zrak-voda, talno gretje, prezračeval bo rekuperator, okna pvc/alu Uw=0,70 W/m2K, streha sika ali pločevina.
Kakšni detajli naredijo iz 100mm troslojno križno lepljenega lesa in 200mm kamene volne pasivno hišo?
Izolacija še ni določena, se pa dela na tem. Zanima me uporabniška izkušnja katerega od forumašev, če slučajno kdo že živi v hiši, grajeni po tem sistemu.
Ne izkušnje prodajalcev...uporabnikov!
Re: CLT in izolacija - KeCko - 11.9.2014
Dobra zasnova lahko s takšno sestavo naredi pasivno hišo, preverjeno s phpp.
Še posebej pri PH in NEH priporočam, da se načrtujejo kot celota in se ne fokusira samo na en aspekt kot npr koliko volne na fasado. Pri doseganju ali pasivnega standarda ali pa kvalitetni izvedbi nizkoenergetske hiše so najbolj pomembni detajli, preprečevanje toplotnih mostov, ustrezna izbira in vgradnja stavbnega pohištva, zagotavljanje zrakotesnosti, hiši primeren način ogrevanja, pravilno dimenzioniranje steklenih površin ipd.
Hiš izvedenih z CLT sistemom v slo ni veliko in vsaj na forumu še nisem zasledil koga, ki bi omenil, da je gradil s tem sistemom. Je pa zadeva z vidika same zasnove dokaj podobna izvedbi brunaric izvedenih z lepljenimi bruni.
Re: CLT in izolacija - wolfram - 11.9.2014
Hiš, grajenih po sistemu CLT, je v Sloveniji že zelo veliko. Poglejte malo po spletu, koliko izvajalcev tega sistema je že v Sloveniji in njihove reference. Realno je pa teh objektov še precej več. Večinoma so konstrukcijsko zahtevnejše, saj je ravno v tem velika prednost tega materiala. Z brunaricami imajo skupnega samo lesen masiven ovoj, vse ostalo je precej drugačna zgodba.
Re: CLT in izolacija - KeCko - 11.9.2014
Hiš ni veliko (tudi glede na reference ponudnikov), vsaj v primerjavi z preostalimi načini gradnje in kot sem rekel tukaj še nisem zasledil nikogar. Se pa povsem strinjam, da je sistem primernejši za konstrukcijsko zahtevnejše gradnje in mogoče tudi za to najde prej pot v večstanovanjske objekte kot pa posamezne hiše. Z vidika uporabnika takšne hiše, kar se tiče toplotnega ovoja izgub je primerljivo z brunaricami in prvotno vprašanje se je nanašalo ravno na energetsko učinkovitost. Konstrukcija je seveda povsem druga zgodba, kar pa naročnika takšnih hiš ponavadi ne obremenjuje ravno preveč.