![]() |
|
Teža strešnikov - Print verzija +- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum) +-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4) +--- Forum: Tlaki, izolacija in ostrešja (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=16) +--- Tema: Teža strešnikov (/showthread.php?tid=4449) Strani:
1
2
|
Teža strešnikov - Polžek - 16.10.2006 Dejte mi (zacetnici neumni) nekaj pojasniti: Ves cas poslusam (in popolnoma verjamem), da je Bramac ali podobna betonska kritina ful tezka, opecnata kao ful lazja, pol pride pa kovinska, ki je itak sploh ko perešcek. In grem malo surfat po netu in primerjam teže stresnikov...in mi res ni nic vec jasno.....gledala sem seveda kg/m2....in ugotovila, da opecne kritine (Bogener, Creaton, Tondach,Jungmeier, Pfleiderer) tehtajo od 36 (ekstremno lahka pfleidererjeva kritina) pa do 44, 45 kg, no, povprecje se drzi okrog 42, 43 kg/m2. Bramac pa tudi. 44 kg/m2. Golob (betonski) je pa res malo tezji, 47 kg/m2. V cem je finta, oziroma cesa ne vem? - Jani - 16.10.2006 Betonska kritina ni v splošnem nič težja od opečnate. Je pa tako, če poslušač prodajalca opečnate kritine, potem ti bo vse lastnosti te kritine predstavil kot prednost, in obratno... Skratka, teža ni noben konkurenčni faktor pri opečnati ali betonski kritini. - Polžek - 16.10.2006 Aja? Zakaj pa vsak, ki ma pet minut cajta VSAKIC, ko omenim Bramac, zmaja z glavo , naredi C-C-C....in zajamra..."ja, sam bramak je takooooo tezka kritina".... Vkljucno z zidarjem, ki mi je prisel cisto za druge stvari gledat :? :? - Jani - 16.10.2006 Poglej. Težo je tako enostavno preveriti: vržeš na tehtnico in vidiš. Lahko pa težo še enostavneje prebereš v prospektih... tako kot si že naredila. ja ljudje radi govorimo... včasih tudi neumnosti Zakaj pa je zate pomembna ena kila gor ali dol pri opeki? - Leone - 23.10.2006 Jani Napisal:Zakaj pa je zate pomembna ena kila gor ali dol pri opeki? Pri opeki že, kaj pa polovico in več lažja kritina, Valovitka iz ESAL_a? hock: Da o pločevini ne govorim...Ali imaš nad glavo 6 oz. 16 ton, je pa že razlika...ne? LP - sandi - 24.10.2006 Leone Napisal:Jani Napisal:Zakaj pa je zate pomembna ena kila gor ali dol pri opeki? Če se ti sesuje na glavo 6 ali 16 ton je verjetno rezultat zelo podoben. Aufiderzen! Bolj pomembno se mi zdi to, da ne kar menjavaš kritine kot se ti zljubi. Če je bila po projektu predvidena lažja kritina je potem tudi konstrukcija pod njo šibkejša in jo ne smeš obremenit s težjo kritino. Za vetrovne kraje zna biti boljša težja kritina. Seveda na kljubovanje vetru vpliva tudi to kako je kritina pritrjena. Pri teži je potrebno upoštevati še to, da če se kritina napije z vodo je potem še težja. Sedaj dajajo na Bramace neko zaščito, ki je trajna. Po starem je premaz z leti izginil in si na površini dobil navaden beton. Več pa tudi jaz ne vem kaj je bolj prav. Jaz sem se odločal glede na lokalno tradicijo. LP - betonmajster - 24.10.2006 Sranje je, če imaš že v začetni fazi "šfoh" ostrešje, pa te potem, ko menjaš kritino boli glava in si omejen z izbiro. Pred penzijonom, jo bomo pa vsi. - sodnick - 26.10.2006 Streha mora biti itak dimenzionirana na 150 kg snega na m2 in je potem teža stešnikov +- 10kg manj kot 10% odstopanja. LP - BogyX - 26.10.2006 Tako kot je reko sodnick - kritina predstavlja največ 25% obremenitve, odtrešja se pa dimenzionirajo s faktorjem zaščite vsaj 2, če ne 4 in več. Res je pa ljudem ostalo to, da pravijo, da je bramac težki, kot si pa že sama ugotovila je neako težki (po m^2) kot večina drugih opečnih kritin. Lažje so razne plošče, kovinske kritine in tegola, za ostrešje pa vse to ne sme bit problem, saj se računa obremenitev skupaj z maso snega, ki je lahko v ekstremnih primerih tudi blizu 800kg/m^2 (in mislim, da se tu nekje tudi izračuna ostrešje). Kaj mene pri Bramacu moti so te barve, ki jih uporabljajo za prevlečt. Vodo bom zbiral in potem je zelo pomembno, ali je ta že v osnovi neprimerna za nadaljno uporabo zaradi primesi, ki pridejo iz kritine. Bramac je nekje 25% cenejši od primerljive opečne kritine (kar znese na koncu nekje eno plačo), bi se pa tudi sam odločil za njega, če vode ne bi zbiral! - Polžek - 26.10.2006 Hm, vodo bom tudi jaz zbirala :roll: ....sicer ne za pit, ampak za vrt zalivat, pa za pralni stroj, WC pa tko... Kje si dobil info o strupenosti teh stresnikov? S cim jih mazejo? Kaj je strupenega in v kaksnih pogojih? - BogyX - 27.10.2006 Ko so novi se lahko vonja barva (probaj kdaj) - pač na vrhu je kot neka glazura... In nekdo na tem forumu je napisal, da naj bi bile te barve škodljive (naj pa ne bi ible od nekaterih manjših proizvajalcev). Sam nisem nič preverjal, ali so, ali niso, pač za vsak slučaj tega ne bom kupil. Na splošno je to samo moje mnenje, nikomur ne pravim, da zdaj pa ne sme nečesa kupit, ali da je res kaj slabo. - bepa - 25.11.2006 Polžek in BogyX, kaj mislita s tem, da bosta vodo zbirala...potem pa jo uporabljala za pranje perila, WC. Kako, mi lahko malo opišeta. Nisem vedela da se to da. Pri nas je v projektu speljna deževnica v ponikovalnico, ali lahko naredimo kako drugače in s tem deževnico koristno uporabimo? Streha bo pokrita z opečno engoba kritino. LP, Beba :wink: - McBobo - 25.11.2006 bepa Napisal:Polžek in BogyX, kaj mislita s tem, da bosta vodo zbirala...potem pa jo uporabljala za pranje perila, WC. Kako, mi lahko malo opišeta. Nisem vedela da se to da. Pri nas je v projektu speljna deževnica v ponikovalnico, ali lahko naredimo kako drugače in s tem deževnico koristno uporabimo? Streha bo pokrita z opečno engoba kritino. Tudi sam gledam, da bi se čim bolj osamosvojil pri življenskih potrebščinah. Se pravi; vodi, kanalizaciji itd. Zakaj zbirati vodo, si lahko prebereš [url=httpunichr("58")//gcsunichr("46")gi-zrmkunichr("46")si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT14unichr("46")htm]tukaj[/url], zakaj baker ni dober na strehi [url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")slonepunichr("46")net/vprasanjaunichr("46")html?lev1=11&lev2=1&no_tb=1&nonav=1&detail=2583&vprasanja=1]tukaj[/url]. Drugače pa uporabi iskanje. Je bilo že veliko govora na tem forumu. Drugače pa malo poguglaj na to temo. Se najde veliko ponudnikov. Sam sem ravno včeraj razposlal prošnje za kataloge in cenike na temo zbiranja deževnice in čiščenje odpadnih voda z malimi čistilnimi napravami. - bepa - 25.11.2006 McBobo hvala za informacije . Ko dobiš kataloge ali kakšen predračun, bi lahko prosim napisal koliko stane tak sistem. Nimam nobenega občutka, koliko bi lahko bilo in še to, kdaj je še zadnji čas, če se odločiš za to - v kateri fazi gradnje?Hvala! LP, Bepa - McBobo - 25.11.2006 bepa Napisal:McBobo hvala za informacije Po moje za deževnico in kanalizacijo, dokler ni vodovod in kanalizacija zgotovljena. Sam recimo v projektu tega nimam načrtovano, ker zaradi dodatnih cevi za vodovod in kanalizacijo ne bom še enkrat hodil k arhitektki, da mi to vriše. Že tako ali tako se mi mudi z gradnjo-problemi s starši od žene-nas podijo od hiše :!: :?: :!: :roll: :lol: . Za deževnico rabiš dodaten-vzporedni vodovod. Se pravi, tam kjer boš rabila deževnico prideta dve vzporedni cevi. Se pač zmeniš z vodovodarjem, ko se to dela, da ti za določene pipe-WC, pralni stroj, zalivanje vrta itd, naredi še eno vzporedno dodatno napeljavo. Pa prej je dobro, da si zamisliš, kje se bo deževnica stekala v cisterno, da se tam naredijo vstopni priključki za vzporedni vodovod in mesto, kjer se bo vkopala cisterna za deževnico. Ampak po moje ni nikoli prepozno, samo potem nastopijo dodatni stroški zaradi predelave in dodelave. Dokler si živ, ni nikoli prepozno.
|