PodSvojoStreho.net
Težave s toplo vodo - Print verzija

+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4)
+--- Forum: Napeljave (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=17)
+--- Tema: Težave s toplo vodo (/showthread.php?tid=41728)

Strani: 1 2


Težave s toplo vodo - jernejj - 6.1.2012

Pozdravljeni! Redno prebiram forum in sem do sedaj že marsikaj izvedel, sedaj pa se na vas obračam z mojo težavo.

Težava je v tem da mi na vseh pipah v stanovanju traja zelo dolgo časa (15 - 20 sek.) da priteče topla voda. Potem imam tudi težavo z toplo vodo v kuhinji, namreč če je voda v kopalnici odprta je pritisk tople vode zelo slab in je nemogoče kakšno stvar ročno oprat.

Hiša je večstanovanjska, ogrevanje vode je izvedeno iz enega bojlerja za vsa tri stanovanja (85 l, vem da premalo), vendar ni težava da nebi bilo tople vode, saj po 15 sek. je voda vroča, ampak je težava nekje drugje.
Kakšni predlogi, morda se najde kak mojster vodovodar, ki bi bil pripravljen to popraviti, kajti res je stvar zelo moteča.
Govoril sem že z znancem, ki se s tem ukvarja, omenjal je vodni kamen v ceveh in pa zamašene ventile pred pipami, vendar tega še nisem preverjal, ker si dejansko ne upam zapret ventila, ker se bojim da ga kasneje nebi več mogel odpret.

Kaj predlagate, kaj bi lahko bila težava?

Hvala za odgovore!

l.p.


Re: Težave z toplo vodo - Fric - 6.1.2012

kako daleč od tega bojlerja pa so tvoje pipe?


Re: Težave z toplo vodo - Mirando - 6.1.2012

Če ni stalne cirkulacije do bližine pipe, je to dokaj normalno. ker je razdalje od pipe in čakaš na toplo vodo, najbrž kar velika.


Re: Težave z toplo vodo - jernejj - 6.1.2012

madman Napisal:probaj z zamenjavo perlatorjev (mrežica na izstopu na pipi).....
ali pa jih namoči v raztopino, ki odtaplja vodni kamen (očistih perlator)....
Imam namen menjati ventile, ker ti ki so vgrajeni še nimajo vgrajenih mrežic


Fric Napisal:kako daleč od tega bojlerja pa so tvoje pipe?

Za kopalnico in wc ni ravno dolga linija, max 5m, raje manj, za kuhinjo pa cca 8-9 m.


Re: Težave z toplo vodo - smrekca - 6.1.2012

jernejj Napisal:Za kopalnico in wc ni ravno dolga linija, max 5m, raje manj, za kuhinjo pa cca 8-9 m.
Pa si ti te cevi videl, ali je to le "zračna razdalja"?
Lahko, da ti cevi od bojlerja šibajo najprej v drugo stran ali etažo in šele nato razvod k tebi...


Re: Težave z toplo vodo - jernejj - 6.1.2012

madman Napisal:perlator imaš na pipi, probaj prvo to....
Verjetno misliš na filter mrežico pri izstopu vode iz pipe, tistega sem že menjal.

@ smrekca: nisem videl, glede na to da sem v sredini je možno da ima sosed spodaj najhitreje toplo vodo in da do mene ne pride tako hitro. Moram vprašati kako je zgoraj, nihče se ni še nič pritoževal.
Obstaja kaka naprava za sistem tople vode, da nebi bilo treba tako dolgo čakat?


Re: Težave z toplo vodo - jernejj - 6.1.2012

madman Napisal:cirkulacija ja...

samo je kr poseg.....


Cena pa je... okvirno?


Re: Težave z toplo vodo - jernejj - 6.1.2012

Našel sem nekaj, kar bi morda lahko rešilo težave z hladno vodo takoj po odprtju.
Prosim za mnenja.

[url]httpunichr("58")//ogrevanjeunichr("46")danfossunichr("46")com/PCMPDF/VD57Y636_MTCVunichr("46")pdf[/url]

l.p.


Re: Težave s toplo vodo - hišni mojster TOMY - 6.1.2012

to je samo ventil kaj pa cev
brez štemanja nebo šlo
dve cevi za toplo vodo rabiš do pipe
ker ste tri stranke na enem bojlerju boš to teško izvedu
ceneje te pride če toplo vodo rešiš tako da si kupiš in predelaš na svoj bojler


Re: Težave s toplo vodo - Specialist za vodo - 19.3.2012

Ostaja relativno poceni način sanacije/odstranitve oblog vodnega kamna iz cevovoda z uporabo kombiniranih anod.


Re: Težave s toplo vodo - jgrilj2 - 28.10.2012

težava da čakaš toplo vodo je v tem da imaš kroženje vode izvedeno daleč stran od porabnika. Zadevo se da popraviti tako da razbiješ ni razširiš krožni cevod.


glede zabitih cevi pa sem sam izvedel sledeče:
Pozdravljen,

sam sem imel podobno zgodbo izvajalcu del je v cev padel beton in tako smo imeli zmnajšani pretok celih 15 let. Ko sem si sedaj uredil stanovanje nad starši se je hkrati lahko tuširal le eden. Tega sem imel počasi dovol zato sem uzel črpalko kupil sem 3/4 colske cevi eno pipo 6 litrov solne kisline in gasa. Prvo sem zapru dovod vode v hišo nato sem odpru pipo na najnižji točki ter tako spraznil cevovode. V najvišji točki sem odvijačil instalacijo na umivalniku ter na 1/2 colski priklop navijačil pipo na katero sem pripel vrtni šlavf 1/2 cole. Ta šlavf sem nato napeljal do korilnice ter ga pomočil v 10 literski sod. Iz soda sem napeljal cev na črpalko iz črpalke pa na holandca z tem sem naredil zaprt krog tople sanitarne vode. V sod sem nalil vodo ter vklopil črpalko, ter sproti v sod dodajal vodo da sem zapolnil celoten cevovod. Ko je bil sistem zalit sem šel preveriti nove spoje (holandec, nova pipa) ko sem preveril da spoji držijo sem v sod pričel dodajati kislino. Po parih sekundah je pričelo strašno smrdeti in se peniti v sodu se je pojavila črna smetana. Kroženje sem izvajal 45 minut nato sem v posodo dodal še lug da sem mešanico nevtraliziral ph7. Postopek sem ponovil še na drugi cevi za toplo vodo (iz bojlarja imamo 2 cevi da voda kroži). Po končanem postopku je tlak tople vode višji kot mrzle tako da je operacija skoraj uspela. Žal pa sedaj iz cevi teče umazana voda vsakič ko odprem vodo in je ta sekreta na več kot 60°C. Sklepam da 45 minut ni bilo dovol časa da bi temeljito spralo cevi, kajti kislina ni ustala v ceveh kajti pH je bil po končanem postopku 7 15 minut nato sem čistilno sredsto spustil iz sistema.

Komentarji dobrodošli.


Re: Težave s toplo vodo - laso - 28.10.2012

Citat: Žal pa sedaj iz cevi teče umazana voda vsakič ko odprem vodo in je ta segreta na več kot 60°C. (konec citata)
Ker je kislina razjedla cink iz inštalacije in je sedaj brez zaščitne obloge.


Re: Težave s toplo vodo - jgrilj2 - 18.11.2012

SANACIJA HIŠNIH VODOVODNIH CEVI



Znani so različni postopki za sanacijo vodovodnih cevi cevnih instalacij, ki so poškodovane zaradi delovanja korozije. Pod sanacijo razumemo čiščenje oziroma odstranjevanje produktov korozije z notranjih sten, kot tudi zaščito pred nadaljnjim delovanjem korozije. V primeru, da produkte korozije ne odstranimo, lahko pride do uničevanja notranjih sten cevnega omrežja in do odstopanja zaščitnih slojev s stene cevi. Ker ne odstranjene produkte voda nosi s seboj, lahko ti povzročijo nastanek korozije na drugih mestih, kar je najbolj izrazit pojav pri jeklenih ceveh. Pri izvajanju sanacijskih postopkov je potrebno pozornost posvetiti materialu cevi (jeklo, baker) in obratovalnim pogojem (temperatura, tlak, hitrost vode v ceveh). V primerjavi z zamenjavo instalacij, je sanacija omrežja nedvomno bistveno cenejša varianta.



1. Postopki čiščenja



Čiščenje cevi lahko izvajamo na dva načina:



· · z izpiranjem korozijskih produktov z ustrezno kislino,

· · z abrazijo, to je s pomočjo toka trdnih delcev.



Korozija lahko povzroči preboj stene, zato je potrebno po izvedenem čiščenju, cevi na teh mestih ustrezno sanirati.



1.1. Čiščenje s kislinami



Pri izbiri ustrezne kisline za čiščenje, je pomembna njena sposobnost topljenja produktov korozijskih procesov. Za čiščenje jeklenih cevi se najpogosteje uporablja 10 % raztopina fosforne ali solne kisline, medtem ko se za čiščenje bakrenih cevi praviloma uporablja 10 do 15 % vodna raztopina citronske ali mravljične kisline. Cirkulacijo kisline skozi instalacijo izvajamo s pomočjo črpalke. Postopek čiščenja je zaključen, ko se doseže ustrezna pH - vrednost raztopine.



a) a) Jeklene instalacije



Pri jeklenih ceveh je produkte korozijskih procesov z uporabo kisline zelo težko odstraniti. Do težav pri odstranitvi korozijskih produktov prihaja pri uporabi močno disociirane solne kisline. Lahko topni hidrati železovih oksidov prehajajo v težko topne in na kislino odporne sloje magnetita. Te tvorbe so trdno vezane na steno cevi, zato lahko traja postopek njihovega odstranjevanja tudi več dni. Postopek čiščenja se lahko pospeši z povišanjem temperature. Ker je cink inhibitor za delovanje kisline, ga je potrebno s sten pocinkanih cevi predhodno povsem odstraniti. Po zaključenem čiščenju je potrebno celotno cevno instalacijo izprati, preostalo kislino nevtralizirati ter pasivirati stene cevi.

Pri uporabi solne kisline je potrebno popolnoma odstraniti sloje korozijskih produktov. Če tega ne storimo, lahko klorove spojine v korozijskih produktih povzročijo še večji izbruh korozije. Vzrok temu je dejstvo, da sanitarna voda v hišnih instalacijah v pretežni meri miruje, zato lahko prihaja do ponovne tvorbe korozijskih produktov in tudi do lokalne korozije. Pri tem je ključnega pomena, da cinkov zaključni sloj na jeklenih ceveh ne vsebuje več kot 0,1 % bakra (DIN 2440). Če je bakra več kot predpisuje standard, obstaja možnost povečane korozije zaradi razlike električnih potencialov.

Pri uporabi solne kisline je potrebno preprečiti njeno iztekanje, ker lahko v nasprotnem primeru nastanejo nepopravljive poškodbe na gradbenih konstrukcijah. Čeprav izvedemo, po čiščenju instalacije, še pasiviranje cevnega omrežja, je potrebno predvideti še dodatne zaščitne ukrepe, ki so opisani v nadaljevanju tega sestavka.



b) b) Bakrene instalacije



Za čiščenje bakrenih cevovodov uporabljamo citronsko in mravljično kislino. Obe kislini sta organskega izvora, zato ob morebitnem iztekanju ne pride do poškodb na gradbenih konstrukcijah. Pri čiščenju z omenjenima kislinama odstranimo tudi električno prevodno plast (film) ogljikovih spojin, bakrovega oksida in polisaharida, zato instalacije nekaj časa ne uporabljamo, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do pojava luknjičaste korozije. Takoj po ponovni uporabi vodovodne instalacije, se omenjeni sloji (film) na stenah obnovijo. Tudi ti obnovljeni sloji so posledica korozije, le da v tem primeru gre za površinsko korozijo. Zaradi površinske korozije lahko pride na oslabljenih mestih cevne instalacije do luknjičaste korozije in do uničenja cevi. Zaradi možnosti tega pojava, je priporočljivo po zaključku čiščenja izvesti tlačni preizkus in tako pravočasno odkriti kritična mesta in jih tudi ustrezno sanirati.

Če pri čiščenju ne pride do popolne odstranitve aktivnih korozijskih celic (zaradi premajhne količine kisline ali prekratkega časa delovanja) lahko pričakujemo ponoven nastanek luknjičaste korozije. Po zaključenem postopku čiščenja je zato priporočljivo instalacijo še dodatno zaščiti, ter tako preprečiti morebitni pojav korozije.



1.2. Čiščenje z abrazijo



Pri tem postopku, po osušitvi cevne instalacije in odstranitvi armatur, prepihujemo cevi s tokom zraka, ki vsebuje oziroma nosi seboj abrazivna zrna. Uporabljamo lahko nadtlačni in podtlačni postopek (sistem), kot abrazivo pa služijo zrna korunda. Premer zrn in hitrost zraka izberemo na podlagi materiala in premera cevi ter lastnosti korozijskih produktov. Določena vrednost tlaka (tlačne razlike) je merilo oziroma znak za zaključek postopka čiščenja.



a) a) Jeklene instalacije



Jeklene cevi čistimo z z abrazijo. S težavami se srečujemo na mestih, kjer zračni tok ne doseže vseh mest na steni cevi (npr.navoji fitingov itd). V tem primeru ponovimo postopek s tokom zraka v nasprotni smeri.



b) Bakrene instalacije



Korozijske produkte lahko odstranimo brez težav in za razliko od čiščenja s kislino, produkti pasivnih reakcij ne vplivajo na proces. Ker z abrazijo odstranimo film ogljikovih spojin, bakrovega oksida in polisaharidov, je podobno kot pri postopku s kislino, potrebno počakati določen čas, da lahko pričnemo instalacijo ponovno uporabljati.



3. Zaščita pred nadaljnjim delovanjem korozije



Da preprečimo ponoven pojav korozije, pogosto uporabimo preventivni postopek kontinuiranega dodajanja fosfatnih ali silikatnih spojin. Debelina zaščitnega sloja je predvsem odvisna od pretoka vode v cevi. Uporablja se tudi postopek s polimernimi materiali, pri katerem v osušeno instalacijo s tokom zraka vnašamo epoksidno smolo, ki tvori po strditvi kompakten zaščitni sloj. Ti sloji pa so prepustni za pline, torej prepuščajo tudi vodno paro. Pri toplovodnih instalacijah tako vodna para prehaja skozi zaščitni sloj ter kondenzira na notranji strani cevi. Ta pojav povzroči odstopanje zaščitnega sloja in s tem prihaja do ponovnega izbruha korozije.

Za učinkovito delovanje zaščitnega sloja je osnovni pogoj popolna odstranitev korozijskih produktov. Po postopku s kislinami, je potrebno instalacijo posušiti, saj lahko zaostala vlaga pri jeklenih ceveh povzroči ponoven razvoj korozije še pred ponovnim polnjenjem sistema z vodo.

Za čvrsto nalaganje zaščitnega sloja na steno je potrebna delno hrapava stena cevi, kar pa je pri postopkih s kislinami težko zagotoviti. Zaščitni sloj mora biti tudi nanesen v enakomerni in zadostni debelini, brez por in mehurčkov. Priporočljiva minimalna debelina zaščitnega sloja znaša 0,3 do 0,5 mm.



4. Zaključek



Uporaba ustreznih postopkov pri sanaciji hišnih vodovodnih instalacij ni vedno mogoča in ne ponuja univerzalne rešitve problema korozije. V mnogih primerih pa sanacija z opisanimi postopki omogoča cenejšo izvedbo, kot je zamenjava delne ali celotne instalacije.



Bojan Grobovšek, univ.dipl.inž.str.



Vir: Zborniki IKZ 97 - 2000


Re: Težave s toplo vodo - Homer - 19.11.2012

Mislim da je rja le začasen problem, saj bo kmalu nastal tanek sloj vodnega kamna.


Re: Težave s toplo vodo - mtd - 19.9.2013

Pozdravljeni,
tudi sam imam tezave z umazano vodo v hisi. Hisa in vodovodna napeljava je stara 30 let, jeklene (rostfrei) cevi, brez kakrsnih filtrov.

V primeru, da zaprem glavni ventil, bo po kasnejsem odprtju le tega nekaj casa tekla rjava voda z okusom po zelezu (predvidevam, da je to rja) hkrati pa se usuje tudi nekaj drobnega peska skozi armaturo (pri odstranjenem filtru armature). Taksna voda se scasoma zbistri, a okus ostane. Obcasno pritece tudi brez da bi zapiral/odpiral glavni vodovodni ventil. Pretezno je problem s hladno vodo, kdaj pa tudi s toplo. Toplo vodo dobim iz TC pred katero pa je filter drobnih delcev in je ta filter ze dolgo rjavo obarvan in ga ne morem ocistiti te rjave barve.

Ko nam je pred 4 leti majster menjal armaturo je po odprtju glavnega ventila skozi njo priteklo skoraj za 1kg drobnega peska in se dolgo po tem je tekla umazana voda.
Malo sumim na izvedbo instalacije... v kuhinji je vodovodna instalacija podaljsana na zgornje nadstropje, kjer ni prikljuckov. Tam sem zasledil zrak in sistem odzracil, vendar se to veckrat dogaja.
Je morda tu vzrok da rjavi in da po zaprtju glavnega ventila pade pritisk in se s tem ta umazanija spusti na spodnje armature? - bi v zvezi s tem kaj resil, ce bi na vrh cevi zmontiral odzracevalni ventil?
Ali lahko cev sploh rjavi ce v njej ni tudi zrak?

Hvala za odgovore.