cardynal Napisal:torej preko znanca bi lahko za zeellloo ugodno ceno dobil okne za hišo iz ene od slabo razvitih držav kjer je delovna sila zelo poceni. razmišljal sem tako: plastične okvirje brez stekla dobim (ko plačam davek in vse prevoze) za cca 1200 eur ( pri nas bi kpl okna stala cca 7000eur) pri nas kupim troslojno steklo(0,7) - cca 1600 eur in sem tako na 2800 eur kar se mi zdi zelo ugodno.

Res da glede garancije bi bil verjetno kak problem pri uveljavljanju oz bi bil postopek malo dolgotrajnejši. Mi pa kolega prinese vzorec okvirja z tečaji ter tesnenjem tako da se bom lahko prepričal o kvaliteti. Po njegovem pa naj bi bila okna iste mogoče celo boljše kvalitete kot pa okna katere prodaja veliko naših prodajalcev...



me pa zanima kako se vam zdi takšna ideja, kaj lahko gre narobe? okna se mi zdijo res ugodna

cbr Napisal:sicer pa za to ne skrbet, itak se argon v dveh treh letih razgradi in ne deluje več :mrgreen:

Fery Napisal:

cbr Napisal:sicer pa za to ne skrbet, itak se argon v dveh treh letih razgradi in ne deluje več :mrgreen:

Dajte pisat o stvareh, na katere se spoznate.
V kaj naj bi se razgradil Argon? To bo kakšen nov uspeh alkimije!
Vem pa, v kaj se boš razgradil ti, dve ali tri leta po tistem, ko te bodo zaprli v okvir.

Fery Napisal:Argon je element periodnega sistema, ni spojina, ki lahko na karkoli razpade. Do sedaj še niti kemiki, niti inženirji ne vedo, v kaj lahko osnovni kemični elementi razpadejo. UV gor ali dol.
Napisal ti bom stari postopek polnjenja Argona. Izdela se okvir za termopan (Alu, PVC, fazmozni "superspacer" :wink: ali kaj še bolj super), nanj se nanese butil v traku, ki hkrati deluje kot tesnilo in lepilo za steklo. Potem se da na okvir steklo in stisne vse skupaj v sendvič. Tako sestavljeno steklo je že plinotesno, pusti se še majhni odprtini v nasprotni kotih. Ker je argon težji od zraka, se termopan postavi pokonci, v spodnji odprtino se vstavi cevko, ki dovaja argon, v nasprotni, v zgornji kot pa merilec, ki zazna kdaj se zrak, ki se tam izpihuje, zamenja z argonom in je termopan z njim zapolnjen. Zgoraj ima zrak prosto pot, da gre lahko iz termopana ven in ga nadomesti plin. Ko je termopan napolnjen s plinom, se luknje zapre in okrog in okrog pokita, ter tako naredi sekundarno tesnenje termopana.

Novejši postopek sestavljanja termopanov poteka v celoti v komori, v kateri je namesto zraka argon ali drugi plin in je tako procent napolnjenosti z plinom 100, oz. ni odvisen od človeškega faktorja, kot pri starem, ročnem polnjenju.

Argon v termopanu ima, razen redkih izjem, enak pritisk oz. tlak kot okoliški zrak. To pomeni, da potem, ko je termopan v funkciji, plin nima težnje po izhodu na prosto in obratno, zrak ne pritiska noter. Zato tesnenje pri termopanu ni obremenjeno. Po raziskavah, ki so bile narejene že davno tega, ima termopan po desetih letih vsaj še 50% vsebnost argona. Če je termopan narejen kvalitetno. Vendar materiali hitro napredujejo, tako da je velika verjetnost, da boste prej zamenjali okna z novejšimi, kot ostali brez plina v steklu.

Kaj se zgodi, ko tesnenje popusti, je bilo objavljeno tudi že na tem forumu, le poiskati je treba.

Še povečan tlak v steklu. Ko se sestavlja večje, ne dovolj debele, kose stekla v termopan, je velika verjetnost, da se bodo ti, zaradi lastne teže, ukrivili. Zato se taka stekla polni rahlo pod pritiskom (termopan je izbočen na sredini), drugače se steklo vboči. Je pa to zadevo težko izračunati oz. točno napolniti, zato so rezultati malo čudni. Ozrite se po večjih panoramskih steklih, bodite pozorni na odboj svetlobe in lahko boste skoraj pri vsakem ugotovili, da steklo ni ravno. Če mislite, da vas videz vara, vzemite s sabo še daljšo ravno letev.

Jebi ga, poklicna deformacija po skoraj desetih letih buljenja v steklarsko linijo in sestavljanje termopana, čeprav itak ne vem o čem govorim.