PodSvojoStreho.net
Fasada za "staro" hišo - Print verzija

+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4)
+--- Forum: Klasična gradnja (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=13)
+--- Tema: Fasada za "staro" hišo (/showthread.php?tid=314)

Strani: 1 2


Fasada za "staro" hišo - Anonymous - 14.8.2005

Pozdravljeni

V celoti obnavljam hišo staro 30 let (ja ja, saj vem, premalo sem preračunal, bolj bi se splačalo graditi novo :oops: :oops: ) in sedaj na koncu mi je seveda ostala samo še fasada.

Sam se najbolj nagibam k "tervolu", veliko pa jih govori, da je to le modna muha in da noben ne vem, kako se bo le ta obnesel na daljši rok.
Vsi mi govorijo daj stiropor ala "demit", mene pa je malo strah, ker stiropor ne diha in da bi se na fasadi začela pojavljati plesen. Ravno to sem včeraj videl na eni praktično novi hiši pri Ptuju in sedaj me to še toliko bolj skrbi.

Tudi cenovno je klasična "demit" 8 cm precej cenejša kot "tervol", stiropor "open air", ki pa naj bi dihal, pa mi tudi ne diši preveč.

Kaj pravite vi o tem? Mi bo fasade res začela plesneti?

Hvala


- Mare - 14.8.2005

Pozdravljen!

Tudi jaz obnavljam 35 let staro hišo in moram priznati,da mi je že kar nekaj živcev popapala...
Ravnokar postavljam oder za fasado,naslednji konec tedna pa pričnem z lepljenjem izolacijske obloge,če bo vreme naklonjeno.
Z izbiro fasadnega sistema sem se odločal kar cca.3 leta,prebral vse mogoče brošure,obiskoval sejme,iskal informacije na netu...
Odločitev je padla na termovo izolacijsko lamelo debeline 100mm in Jubov silikatni zaključni sloj.Lamela je dobila prednost pred stiroporom predvsem v boljši paropropustnosti (kar je pri sanacijah še posebej pomembno),cena pa ni niti tako višja ,če dobiš kakšen popust pa še to moraš gledati bolj dolgoročno....
Na forum pa bom prilepil še nekaj slik poteka izdelave fasade in kasneje še napušča ,če bo koga zanimalo.

lp Mare


- tincy - 15.8.2005

tudi mi smo lani delali fasado in smo se odločili za stiropor. tako volna kot stiropor imata svoje prednosti in slabosti, v končni fazi pa se mora seveda odločiti vsak posameznik.

glavno prednost pri volni vidim v dobri zvočni izolativnosti (sam ves ali imas okoli hise hrup ali ne), negorljivosti (stiropor se stali) - ki v primeru pozara ne pomaga kaj dosti, pa vseeno, in pa recimo temu bolsi paropropustnosti. Ali je dejansko to res ali ni, je predvsem odvisno od firme same, ki proizvod proizvaja, potem pa tudi od drugih stvari (lepila, zaključnega sloja, ometa, beleža). Skratka, ob upoštevanju vse dejavnikov se je psotrebno vprašat ali so fasade s tervolom res toliko bolj paropropustne kot druge ali ne.

glavne slabosti pri volni pa vidim v slabši tlačni trdnosti (stiropor je res povsem trd), ki se kaže kot problem predvsem pri neravnih stenah, tervol se namreč povsem prilega zidu (če je zid kriv je kriva tudfi fasada) .. dejansko je problem lamel, ker nihče ne ve kako se bodo obnesle čez 10 let (stiropor ima kar dolgo tradicijo), in pa cena je definitivno drazja kot pri stiroporu .. stiropor je cenejši od volne, cenejši pa je tudi akrilni zaključni sloj kot silikatni (za tervol je seveda akrilni povsem neprimeren) ..

skratka potrebno je pretehtati kako in kaj ..
kar se pa tiče plesni pa menim da ob kvalitetni izdelavi in 30 let stari hiši (ki je presušena, ne pa tako kot nekatere nove hiše, ki so stare eno leto in jih zaprejo z okni in se vselijo, naredijo fasado, potem pa imajo celo zivljenje vlago na notranji in zunanji strani sten) to ne bi smel biti problem ..

aja .. pa se ena stvar .. ne bit prevec skrti pri debeini izolacije .. pa naj bo volna ali stiropor

lep pozdrav, Tine


- Anonymous - 15.8.2005

Obema hvala za temeljite odgovore, bosta prišla še kako prav. Strokovnjak, ki mi bo to delal pravi, da garantira, da ne bo plesni, ne mravelj, ampak mene vseeno skrbi.

Po vsej verjetnosti ne bom šel v sistem lamel tervola, ampak kar klasično 8 cm fasado in sicer od Baumita (vsaj po predračunu sodeč).

Mislim tudi, da je 8 cm dovolj, glede na to, da kurim na polena (Vitolig 150) in imam svojih drv prek glave.

Aha, mogoče še tole vprašanje. Na "coklu" je sedaj pohorski granit. Jaz sem za to, da bi ta kamen vrgel dol in na mesto njega na novo ometal spodnji del, strokovnjak pa mi je rekel, da je to škoda časa in denarja ter da mi on predlaga, da se zameče kar po kamnu. S tem bi zaprl morebitne mravlje v kamnu. Po tem ometu granita pa potem "stiridur" in neki "kulirplat". Je to sprejemljiva varianta ali je moj predlog, da kamen vržemo dol boljša?

Hvala


- Mare - 15.8.2005

Lahko še nekaj rečeva o coklu.....
Jaz sem imel na starem delu hiše položen neki istrski lomljenec (nekje iz Umaga),ki pa ga sedaj pri raznih prodajalcih in kamnosekih nisem našel.Samo neka firma iz Lj. bi mi nudila tak kamen samo za ceno cca 7-8ksit/kvadrat.

Zato sem se odločil da lomljenec odstranim,ometavati ga nisem hotel,ker bi bila debelina ometa nekje kar zelo debela.Na betonski podzidek bom najprej nanesel dober cementni špric ,steno grobo ometal,da jo izravnam.
Na grobi omet bo sledila izolacija 5cm. styrodura in nato še ne vem
kakšen armirni sloj....predvsem me bega teža npr. pohorskega tonalita-bunje,ki je kar precejšnja.Alternativa so keramične ploščice,ki pa tudi ne izgledajo slabo,še posebno če so v različnih dimenzijah in bolj grobe...

Kulirplasta (Jub in podobni) ti ne priporočam,ker se mi zdi da zelo zapira steno.Sosed je to naredil na starejši hiši(brez izolacije cokla direktno na omet)pa se mu je po nekaj letih napihnil,nastali so mehurji.Mislim da je pri starejših hišah to še posebej problematično,ker niso temelji in podzidki hidroizolirani...to je samo moje mnenje,upam da bo kdo kaj več vedel o tem.

Če pa boš lomljenec pusti na coklu in ga ometal se prej prepričaj,da je njegov oprijem na steno še vedno dober,da ne boš imel kasneje problemov ( malce ga odštemaj-štih probe),
Meni se je zdelo bolje,da sem ga odstranil.Res gre nekaj časa a ometal ga bom sam,tako da me ne bo veliko stalo.


lp Mare


- C152slo - 16.8.2005

Zdravo

Glede tega, da bi kamen "padel" s stene se sploh ne bojim, ker je to dejansko zidan skupaj. Kamen je "debel" vsaj 15 nekje celo 20 cm in to je hudičevo za dol spravit, sem že sprobaval.

Konec koncev tisti strošek za omet ni tako velik, večji problem je tisto štemat dol.

Fajn, da si povedal za kulirplast, bom preveril kako je s tem in kaj je alternativa. Keramika odpade, kamen pa mi tudi ni najbolj všečen.


- Anonymous - 19.8.2005

Pripravljam se na izdelavo fasade na stari kraški hiši.Zidana je iz kamna,50cm debele stene. Streha je nova, izolirana z 20cm tervola.Zadnja stena je v spodnji etaži cela v zemljil, stranske stene v spodnji etaži so pa tudi stene neogrevanega gospodarskega poslopja. Zanima me kakšna in kako debela izolacija bi bila najbolj primerna in kje bi lahko dobil podatke za izračun, kako močno peč za CK potrebujem.


- Anonymous - 19.8.2005

Kolegi, ne varčujte pro debelini, ker prihranite zanemarljivo glede na celotni znesek fasade, razlika v ceni izolacije je zanemarljiva, saj ko že delate je vseeno ali 5 ali 10 cm -- oder je tako ali tako, dela je nako, zaključni sloj je enako, :wink: barve je enako , :wink: lepila je enako, :wink: svinjarije je enako, :wink: razlike v teži dela ni, :wink: tako da NE BODITE SKROMNI PRI DEBELINI, cene energije pa so vsako leto za cca. 20 do 40% višje :oops: Cry Cry !!!!!!!!!!!!!!!!! Razlika v ceni pa je tam cca, 10 % !!!!! Idea Idea

Tisti, ki dajete tervol premislite še na končno težo fasade, pri (cca. 250m2) bo večja za cca. 1,5 tone (primerjava 14 cm st. in tervol Confusedhock: Confusedhock: lamel) !!!!!! , ki pritiska na teren in na temelje, kar pa ni malo !!!!. :!:

Paroprepustnost pa je tudi vprašljiva saj še posebej pri starih hišah, ki imajo dbelejše zidove, več ali manj ti sprejmejo vso vlago pozimi, tako , da je prehoda od znotraj na ven pač zelo malo, in vlaga sploh ne pride do izolacijskega sloja !!!!
Huje je vlaga, ki prihaja od zunaj, (megla , deš,...) in ta pronica - difundira od zunaj v fasado - kljub zaključ. sloju, tu pa tervol :x

Še nekaj izolacijske sposobnosti tervola so cca. 10-15% slabše od oboičajnega stiropora :!: :!: :!: :!: tako da 14 cm tervola ni enako 14cm stiropora, NE PO TEŽI FASADE IN NE PO IZOL. SPOSOBNOSTIH, ŠE NAJMAN PA PO CENI :!:
Trenutno se upam trditi !!!!!!!!!
da je najboljša fasada glede Idea :!: na razmerje cena kvaliteta in še Slo. izdelek je :!: fasada iz ta novega stiroporja, ki ga dela Tim Laško, mislim, da je kom. ime Timpor - najlažje pa se ga loči, od ostalih (Romunskih, Polskih,....poceni izdelkov.... a o tem kdaj drugič )ker je temno sive barve in na otip malce bolj trd ima pa - K, 0,033 !!!!!!!! :wink: in fabrika garantira, da je 2. meseca "ostaran" torej po domače kemijsko do konca formiran ( glede na pline in notranje napetosti,...), kajti svež stiropor na fasadi vam bo povzročal razpoke, :!: ki bodo zabava za difundiranje vlage, mravelj,....Stiropor MORA biti ostaran :!:
Samo tako v razmislek in pogovor z raznimi geniji mojstri !!!! in odgovorom " me nemoj znamo mi sve to "

Kolega, ki te zanima centralna--- tako čez palec računaj ob dobro izolirani hiši (okna k 1,1, ,fasada vsaj ! 8cm. stiropora , da rabiš 40-60W na m2 energije. Potrebno pa je videti hišo (veter, senca, insolacija,.velikost oken,............)
Lp vsem iz Borovnice
če pa še koga kaj zanima pa na dan z besedo


- Mare - 19.8.2005

borovničan Napisal:Kolegi, ne varčujte pro debelini, ker prihranite zanemarljivo glede na celotni znesek fasade, razlika v ceni izolacije je zanemarljiva, saj ko že delate je vseeno ali 5 ali 10 cm -- oder je tako ali tako, dela je nako, zaključni sloj je enako, :wink: barve je enako , :wink: lepila je enako, :wink: svinjarije je enako, :wink: razlike v teži dela ni, :wink: tako da NE BODITE SKROMNI PRI DEBELINI, cene energije pa so vsako leto za cca. 20 do 40% višje :oops: Cry Cry !!!!!!!!!!!!!!!!! Razlika v ceni pa je tam cca, 10 % !!!!! Idea Idea

Tisti, ki dajete tervol premislite še na končno težo fasade, pri (cca. 250m2) bo večja za cca. 1,5 tone (primerjava 14 cm st. in tervol Confusedhock: Confusedhock: lamel) !!!!!! , ki pritiska na teren in na temelje, kar pa ni malo !!!!. :!:

Paroprepustnost pa je tudi vprašljiva saj še posebej pri starih hišah, ki imajo dbelejše zidove, več ali manj ti sprejmejo vso vlago pozimi, tako , da je prehoda od znotraj na ven pač zelo malo, in vlaga sploh ne pride do izolacijskega sloja !!!!
Huje je vlaga, ki prihaja od zunaj, (megla , deš,...) in ta pronica - difundira od zunaj v fasado - kljub zaključ. sloju, tu pa tervol :x

Še nekaj izolacijske sposobnosti tervola so cca. 10-15% slabše od oboičajnega stiropora :!: :!: :!: :!: tako da 14 cm tervola ni enako 14cm stiropora, NE PO TEŽI FASADE IN NE PO IZOL. SPOSOBNOSTIH, ŠE NAJMAN PA PO CENI :!:
Trenutno se upam trditi !!!!!!!!!
da je najboljša fasada glede Idea :!: na razmerje cena kvaliteta in še Slo. izdelek je :!: fasada iz ta novega stiroporja, ki ga dela Tim Laško, mislim, da je kom. ime Timpor - najlažje pa se ga loči, od ostalih (Romunskih, Polskih,....poceni izdelkov.... a o tem kdaj drugič )ker je temno sive barve in na otip malce bolj trd ima pa - K, 0,033 !!!!!!!! :wink: in fabrika garantira, da je 2. meseca "ostaran" torej po domače kemijsko do konca formiran ( glede na pline in notranje napetosti,...), kajti svež stiropor na fasadi vam bo povzročal razpoke, :!: ki bodo zabava za difundiranje vlage, mravelj,....Stiropor MORA biti ostaran :!:
Samo tako v razmislek in pogovor z raznimi geniji mojstri !!!! in odgovorom " me nemoj znamo mi sve to "

Kolega, ki te zanima centralna--- tako čez palec računaj ob dobro izolirani hiši (okna k 1,1, ,fasada vsaj ! 8cm. stiropora , da rabiš 40-60W na m2 energije. Potrebno pa je videti hišo (veter, senca, insolacija,.velikost oken,............)
Lp vsem iz Borovnice
če pa še koga kaj zanima pa na dan z besedo





Prosim če dokažeš,me prav zanima kje si dobil tistih 10-15%... :roll:


- Anonymous - 19.8.2005

tu:
Tervol: (lamele FP-PL) deklarirana toplotna prevodnost = 0,040
Poglej na : <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.termo.si/slo/tervol.asp">http://www.termo.si/slo/tervol.asp</a><!-- m -->
TIMpor EPS –F =0,034
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.tim.si/Pictures/Cenik/Cenik_SLO.pdf">http://www.tim.si/Pictures/Cenik/Cenik_SLO.pdf</a><!-- m -->
sedaj verjameš….
Lp


- Anonymous - 19.8.2005

borovničan Napisal:tu:
Tervol: (lamele FP-PL) deklarirana toplotna prevodnost = 0,040
Poglej na : <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.termo.si/slo/tervol.asp">http://www.termo.si/slo/tervol.asp</a><!-- m -->
TIMpor EPS –F =0,034
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.tim.si/Pictures/Cenik/Cenik_SLO.pdf">http://www.tim.si/Pictures/Cenik/Cenik_SLO.pdf</a><!-- m -->
sedaj verjameš….
Lp


Sem pogledal na Tim-ovo stran in moram reč,da nudi malo pomankljive podatke.Eps-f obstaja v treh toplotnih prevodnostih(take sem našel?)
0,039;0,035 in 0,034W/mK(zanimivo enkrat 0,034 drugič 0,035 :lol: ).Ta zadnja oblika je neka noviteta in vsebuje kao neke toplotno izolacijske dodatke,ki pa me zanima kakšni so?????


Pa še glede cene.Razlika v mojem primeru samo za izolacijo s popustom
je samo 5% (res da ne vem koliko popusta bi dobil na EPS)!!!!


Kaj pa koeficient difuzijske upornosti 1,2 proti 20-50 ali celo do 100
Gorljivost a1 proti b1
Se pravi po tvoji logiki bom imel ob deževju vlago v stanovanju :lol:



lp Mare


- Mare - 19.8.2005

Pa še to o izbiri materialov:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.slonep.net/subareas.html?view=vodic&direct=217&lev0=1&lev1=10&lang=&lev2=89&lev3=&filt=">http://www.slonep.net/subareas.html?vie ... ev3=&filt=</a><!-- m -->


Pa še sam si zapisal:
Ne iščite dlak v jacu !




lp Mare


- Anonymous - 22.8.2005

o pač matematika ne laže tako, da je ta tip stiropora od 10do 15% boljši od lamel iz tervola - glede K, paroprepustnost pa kakor gledaš od zunaj notri prodiranje vlag, megle,...je pri tervolu zelo Cry Cry Cry Cry
od notri ven pa pri stiroporu, a notri je pač večja tem., ki ti nosi več vlage, ki jo" pijejo" še ostali notr. zidovi, tako da je :?: :?:
Glede linka se pa le nasmehnem, ker je še bolj nestrokoven kot marsikateri odgovor na tem forumu 8) 8)


- Mare - 23.8.2005

borovničan Napisal:o pač matematika ne laže tako, da je ta tip stiropora od 10do 15% boljši od lamel iz tervola - glede K, paroprepustnost pa kakor gledaš od zunaj notri prodiranje vlag, megle,...je pri tervolu zelo Cry Cry Cry Cry
od notri ven pa pri stiroporu, a notri je pač večja tem., ki ti nosi več vlage, ki jo" pijejo" še ostali notr. zidovi, tako da je :?: :?:
Glede linka se pa le nasmehnem, ker je še bolj nestrokoven kot marsikateri odgovor na tem forumu 8) 8)


Link je bil prvi,ki sem ga našel in vem da je kvazi...
Ne mislim se prepirati glede izolacij,ker nima smisla.Jaz sem se odločil za lamelo a moram priznati,da se v EPS tudi nisem poglabljal.
Na forumu predvsem iščem informacije,ker je težko priti do pravih,zato je vsako mnenje dobrodošlo....Se strinjam,da je na forumu veliko nestrokovnih stvari(kot na vsakem :lol: )vendar se da tudi kaj pametnega izluščiti in uporabiti.
Opažam,da se kar spoznaš na stvari in upam,da boš koristne stvari delim z ostalimi.


lp Mare


- Anonymous - 23.8.2005

borovničan Napisal:o pač matematika ne laže tako, da je ta tip stiropora od 10do 15% boljši od lamel iz tervola - glede K, paroprepustnost pa kakor gledaš od zunaj notri prodiranje vlag, megle,...je pri tervolu zelo Cry Cry Cry Cry
od notri ven pa pri stiroporu, a notri je pač večja tem., ki ti nosi več vlage, ki jo" pijejo" še ostali notr. zidovi, tako da je :?: :?:
Glede linka se pa le nasmehnem, ker je še bolj nestrokoven kot marsikateri odgovor na tem forumu 8) 8)

Tale s prodiranjem vlage od zunaj navznoter je bosa. Kolikor namreč vem, vodna para potuje od višjega parcialnega tlaka k nižjemu in ne obratno (v bistvu je enako kot pri vetru ali vodi; veter nikoli ne piha od območja z nižjim zračnim tlakom k višjemu in tudi voda običajno sama od sebe na teče gor, kajne?). In pozimi, ko je smiselno govoriti o izolativnosti, vlažni izolaciji itd,... je VEDNO zunaj nižji parcialni tlak vodne pare kot notri (z drugimi besedami - absolutna vlažnost zraka je pozimi zunaj vedno manjša od notranje) - torej vlaga ima vedno eno in znano smer in to je od znotraj navzven in ne obratno!
Vlaga bi v obratno smer načeloma lahko potovala le v redkih primerih poleti, ko je zunaj res zelo soparno in je dejansko zunanji zrak bolj vlažen kot notranji (če seveda preveč ne zračiš - potem je zrak itak isti), ampak poleti s tem ni težav, kajti temperature so visoke in ni zmrzovanja. Poleg tega se pri paroprepustnem sistemu vlaga takoj, ko zunaj nastopi malo bolj suh zrak, lahko posuši.
Mene bi dejansko prej skrbelo obratno - kako zaboga posušiti ekspandiran polistiren - če bi se enkrat zmočil - suši se namreč kar cca. 40 krat počasneje od kamene volne. Poleg tega pa je za nameček še obdan z bolj parozapornimi materiali (akrilni zaključni sloj, manj paroprepustno lepilo in osnovni premaz).