+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4)
+--- Forum: Energijski viri (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=18)
+--- Tema: Pec na pelete in hranilnik toplote (/showthread.php?tid=1925)
- FKS - 6.4.2006
Zanima me ali imate pri peči na pelete tudi hranilnik vode ?
Meni je monter svetoval naj ga imam in da naj bo velik 2 x 750 l ( 1500l ).
Peč bo 28 kW.
Zaradi optimanega delovanja sistema.
lp Franci
- boys - 9.4.2006
FKS: Po moje je to isto kot če bi ti to priporočal pri gretju na olje. Saj je princip isti le da je drugo kurivo. Nisem pa še slišal da bi pri gretju na olje imel kdo hranilnik toplote.
Lep pozdrav.
- lesar - 4.5.2006
Jaz imam WV term peč na pelete 20kW.
Zraven imam še 750 l hranilnik toplote. Sicer ni nujen, bi ga pa priporočal.
Za razliko od oljnega gorilca je vklop pri peletnem gorilcu daljši in bolj zahteven proces.
Moja peč deluje na ful najmanj eno uro, če nebi mel hranilnika bi bil ta interval bistveno krajši lahko tudi nekaj minut. Glede na to da vžig traja 2-3 min bi se lahko gorilni stalno vkljapljal in izklapljal kar pa sigurno nebi dobro vplivalo na trajnost gorilca.
Če bi pa še enkrat kupoval bi pa najbrž vzel manjšega - 500l bi bilo dovolj.
Uporablja se le za podaljšanje intervala, in ne rabiš 1500l - to je za drva, kjer ne moreš ugasniti peči ko gori.
- slovon - 7.5.2006
Akumulator ima dve funkciji:
1. vsako izgorevanje rabi nekaj casa, da proces doseze optimalne pogoje (nominalni izkoristek). Se pravi, da se je treba cimbolj izogibati pogostemu zakurjevanju - cim manjkrat kurimo po cimvec casa, napolnimo akumulator in se grejemo iz njega.
Pretiravati z velikostjo zaradi tega spet ne gre, ker ima akumulator izgube, tako da se predolgo "vleci" spet ne splaca.
2. peci na izgorevanje delajo z optimalnim izkoristkom samo pri dolocen imoci (ponavadi maksimalni ali blizu maksimalne). Ta moc tipicno presega trenutno porabo in akumulator shranjuje presezek.
Za pelete ne vem, za drva rabi pec cca 20 minut, da doseze rezim. Kurilno olje verjetno nekaj minut, plin se manj.
- sandi - 12.5.2006
Kolikor sem se uspel seznaniti z delovanjem boljših peletnih peči po navadi te delujejo v dveh režimih (dve moči) nekatere pa celo v več kot dveh. Normalni režim zagotavlja maksimalno oz. nominalno moč. Pri zmanjšani moči pa se vzdržuje ogreto peč. Na ta način je dosežen boljši izkoristek kot pri popolnih izklopih. Seveda, ko je tudi minimalna moč preveč se gorenje ustavi. Ker se ogrevalni sistem dimenzionira na najhladnejše obdobje deluje peč pretežno v minimalnem režimu, ki ima nekoliko slabši izkoristek kot nominalni. Proizvajalci občajno ta podatek tudi navedejo.
Moje mnenje je, da je kljub temu zalogovnik še zmeraj smiselen. Če imamo zalogovnik je lahko tudi peč ustrezno poddimenzionirana in deluje tudi zaradi tega več časa pri polni obremenitvi. Čez dan je topleje zato hranimo presežek toplote v zalogovniku za ponoči. V najbolj hladnih nočeh bomo energijo črpali iz zalogovnika in peči hkrati. Smiselen je tudi kadar kombiniramo več sistemov (peleti + kolektorji). Za pripravo sanitarne vode lahko namesto bojlerja vgradiš v zalogovnik toplotni izmenjevalec. Taka rešitev ti poceni tudi kasnejše dodajanje kolektorskega ogrevanja saj je zalogovnik skupen. Iz kolektorjev pa lahko v sončnih zimskih dneh pridobiš nekaj energije tudi za ogrevanje.
LP
- wotan - 8.3.2007
nek sm prebral da se na vsak kw moči da 50 litrov zalogovnika se pravi
50 x 28 je enako 1400 pa tut ce je mal vec nc hudga mi mamo peč 18 kw pa mamo 1500 litrov pa vse dela kul
- sandi - 8.3.2007
Tistih 50 litrov / kW je minimum za pridobitev subvencije za uplinjevalne kotle na drva. Nekje sem zasledil, da je za peči na drva priporočljivo 100 l / KW. Po mojem je ko gre za peč z nalaganjem pomembno tudi koliko časa želiš zagotoviti ogrevanje iz zalogovnika. Pri peletni peči pa moraš gledati, da povlečeš iz nje največji izkoristek z minimalnim številom izklopov. Mislim, da ni za vsako peč enako. Zasledil sem tudi peči, ki imajo boljši izkoristek pri minimalni moči saj delajo v tem režimu pretežni del ogrevalne sezone. Pri dimenzioniranju peletne peči se orjentiraj tudi po minimalni moči. Po mojem jo je smiselno izbrati glede na povprečno zunanjo temperaturo v ogrevalni sezoni. Seveda, pod pogojem, da ti maksimalna moč pokrije najhladnejše dneve, ko je največja zahteva po energiji. Enostavnejše peči verjetno delujejo samo v enem režimu in je v tem primeru nujen zalogovnik. Pri hertz-u, sem zasledil, ima peč celo pet različnih stopenj moči. Seveda ima tudi ceno temu primerno. Vse skupaj je podobno kot za toplotne črpalke: navadne vklop/izklop, ki rabijo zalogovnik in inverterske - stopenjske. Seveda bi bila idealna brezstopenjska regulacija tako kot pri plinskem štedilniku. Če pogledamo z druge strani ima tudi hranjenje v zalogovniku in praznjenje zalogovnika svojo ceno. Tako v nabavni vrednosti opreme kot tudi v izgubah energije. Pri pravilni izbiri moči kotla, ki ima vsaj dve močnostni stopnji, zalogovnik ni nujen. Problem pa lahko nastopi, ko kupimo premočan kotel. V tem primeru bodo vklopi sigurno pogosti in kratki in bo potrebno dograditi zalogovnik.
LP
- sandi - 8.3.2007
Glede na to, kar sem poprej napisal bi dodal še tale primer izračuna - zgolj za orientacijo:
Za primer sem vzel tehnične podatke peletne peči, manjše moči, ki bi bila primerna za mojo hišo. Nisem upošteval količine vode v ogrevalnem sistemu ampak samo tisto v peči. Odmislil sem tudi ogrevanje sanitarne vode, ki ni zanemarljivo saj po izračunu predstavlja letno kar 30% energije, ki jo mora peč zagotoviti.
Podatki so sledeči:
Količina vode v peči: 40 l
Moč peči: 9,2 kW, v minimalnem režimu pa 2,4 kW.
Predpostavimo, da se peč vklopi pri temperaturi vode 55 in jo segreje na 75 (pri tej peči je histereza nastavljiva). Za dogrevanje 40l vode za 20 K potrebujemo 0,93 kW. To pomeni, da bo peč v nižjem režimu delovala 23 minut pri nazivni moči pa 6 minut. Če upoštevamo še energijo oddano ta čas ogrevanim prostorom se ta čas še bistveno poveča. V višji režim bo peč preklopila, ko bo poraba presegla moč, ki jo zagotavlja nižji režim in obratno.
Pa poglejmo še z drugega konca. Vzamem za primer transmisijske in prezračevalne izgube, ki sem jih naračunal za mojo hišo. Te znašajo 0,24 kW/K. To pomeni, da so pri 15 st. 1,2 kW, pri 10 st. 2,4 kW, pri 8 st. (povprečna temp.) 2,8 kW. Pri projektni temperaturi -7 st. pa znašajo izgube 6,5 kW. Voda segreta na 75 st. bo pri ohlajanju na 55 st. oddajala energijo (minizalogovnik): pri 15 st. 47 minut, pri 10 st. 23 min, pri 8 st. 19 minut pri -7 pa 9 minut. To je čas ko bo peč izključena.
Ker je potreba stavbe pri 10 st. C 2,4 kW enaka moči peči v minimalnem režimu lahko sklepamo, da bo pri temperaturah pod 10 st. C peč delovala neprekinjeno samo s preklapljanjem med minimalnim in maksimalnim režimom. Ko bo zunanja temperatura presegla 10 st. pa se bo ustavljala. Takrat pa bo med posamiznimi vklopi poteklo najmanj 46 minut.
Kar sem napisal je zgolj moj razmislek na osnovi katerega sem previrjal primernost peči. Določene parametre (izgube, itd.) sem zaradi lažjega izračuna zanemaril. Ogrevanje sanitarne vode zagotovim z razliko med nominalno močjo in izgubami pri projektni temperaturi: 9,2 - 6,5 = 2,7 kW. Če bi upošteval še vse to, bi bili intervali med posameznimi vklopi še daljši. Povedati moram tudi to, da moj razmislek temelji tudi na dejstvu, da ima peč deklariran višji izkoristek v nižjem režimu. Če sem karkoli narobe razmišljal pa me prosim popravite.
LP