![]() |
|
kako razdeliti hišo? - Print verzija +- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum) +-- Forum: Nepremičnine (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=3) +--- Forum: Nakup, prodaja in pravna vprašanja (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=10) +--- Tema: kako razdeliti hišo? (/showthread.php?tid=18643) |
kako razdeliti hišo? - anita - 9.1.2009 Se zgodi, da gredo družine narazen,nisem pa mislila, da bo šla tudi moja. v hiši sva oba lastnika,vsak pol. Zanima me na kak način rešiti problem? glede na to, da ima on drugo, seveda pa živi oz. prihaja in odhaja še vedno domov. Ponudba ki mi jo je dal ni vredna omembe, saj je sramotno nizka, jaz pa bi z otroci rada ostala v hiši. je možno da se hiša razdeli na dva dela in ali obstaja pravna podlaga da jaz ostanem not- na svoji polovici, njemu pa ostane njegova, oz. če je nujno da en izplača drugega? jaz bi zadržala svojo polovico, on pa naj naredi s svojo kar če! je to možno? - jazjaz51 - 9.1.2009 Četudi ne poznam bolečine ločitve iz prve roke sočustujem s tabo Anita. Narediti do ločitve skupnega premoženja ne moreš ničesar - ko pa bo končan ločitveni postopek se bosta v njemu, v najboljšem primeru, dogovorila kakšen je bil posameznikov doprinos v skupno premoženje. Ker bo kot izgleda postopek dolgotrajen in boleč ti kot prvi korak predlagam, da mu predlagaš, da se izseli, in da ti plačuje preživnino za otroke. Ker verjetno ne boš uspela s tem predlogom mu AMPAK šele na sodišču predlagaj, da ti naj poda nasprotni predlog (omenjaš sramotno nizko odškodnino) in če bo njegov predlog enak - nizka odškodnina - predlagaj da ga ti izplačaš z enako vsoto. Če se ne bo stinjal bosta verjetno napotena na mukotrpno in ponižujoče pravdanje, ki v najslabšem primeru privede do razdelitve premoženja (ne nujno v enakih delih) - najprej na papirju kasneje pa v naravi. Dokler sta lastnika oba ima on pravico prihajati domov kadar hoče in tega mu ti ne moreš preprečiti razen če bi bil nasilen. Ne želi si da on naredi s svojo polovico kar hoče, ker ti v svojo polovico lahko naseli cigane in se boš morala izseliti ti. Naj skrajneša rešitev je prodaja hiše in razdelitev kupnine po deležih, ki jih bo določilo sodišče. Veliko sreče ti želim. - Pier01 - 9.1.2009 Problem je, da hiše fizično ne moreš razdeliti na pol, tako da to odpade. Glede na to, da mu ti ne moreš izplačati polovice hiše, vsaj predvidevam, da ne, on pa verjetno tebi tudi ne, bo najboljša varianta ta, kot je napisal jazjaz51, da se hišo proda in razdeli na deleže, kot jih bo določilo sodišče. Mogoče bi se raje zmenila, da mu ni potrebno plačevati preživnine za otroka in ti pusti hišo, čeprav se s tem verjetno ne bo strinjal, ker je to le preveč denarja. Verjetno bo najbolje, da se sprijazniš z dejstvom, da boš v hiši težko ostala sama in pričneš razmišljati, kako do kakšne druge strehe nad glavo z recimo polovico denarja, ki ga naj bi dobila... - Nebomgabiksal - 9.1.2009 jazjaz51 Napisal:Naj skrajneša rešitev je prodaja hiše in razdelitev kupnine po deležih, ki jih bo določilo sodišče.Najbolj skrajna, najhitrejša in tako najmanj boleča... če ni možen dogovor (kar pa sklepam, da ni) - Strelka - 9.1.2009 Sodišče lahko odloči tudi, da se hiša fizično deli na dve polovici, kadar je to izvedljivo (recimo z dograditvijo vhoda). Tu je vprašanje, ali si ti želiš živeti pod isto streho z njim in morebitno novo partnerico, ali bo tebi kul, če boš ti našla novega partnerja, in kako se bodo pri tem počutili otroci. Zame osebno bi bila takšna ureditev nesprejemljiva. Najhitreje in ceneje bo, če bosta to rešila sama. Najprej moraš seveda premisliti, ali si nepremičnino sposobna vzdrževati in ali so tekoči stroški v okviru tvojih finančnih zmožnosti. Če je odgovor ja, je ena od možnost, da ti njegov delež izplačaš po obrokih, s preživnino (uradno jo seveda vseeno morata določiti in jo potrditi na sodišču, to je ločen postopek od delitve premoženja). Možnost je tudi, da hišo prodata (sicer trenutno niso ravno ugodni časi za to, a bi se pač dogovorila, da s tem počakata) in si kupnino razdelita. Nič ti ne zavidam, sem to dala skozi, na začetku je izgledalo kar brezizhodno, potem pa so se stvari začele lepo reševati. - ladjar - 9.1.2009 - - papez46 - 9.1.2009 Nekaj sem nakracal že v "urgentnem", tukaj pa sem morda bolj na svojem. Vsaj glede nasveta morda. Ne vem sicer zakaj vsi omenjajo " kakor bo sodišče določilo". To je vedno skrajna varianta in sicer tam kjer komunikacija odpove. Glej - ne poznam vaju. Predvidevam pa da sta po 10 letih skupnega življenja zmožna stvari rešiti sama. Res je, življenje ni vedno pošteno, ampak takšno pač je. Niti ni važno, pa če se še tako čudno sliši, kdo je zamočil. Od te točke, kjer si je važno le KAJ BO v naprej. Za nazaj že je, kar je. Če sta hišo gradila skupaj in vlagala vanjo približno enakovredno, potem je jasno, da vsakemu pripada polovica. Verjamem, da te na hišo vežejo določeni spomini in ostalo, kar spada zraven. Vendar - pozabi na vse skupaj, je pač minilo. Začni na novo. Bo veliko lažje. Ne glede na trenutno nepremičninsko situacijo, stvari niso tako črne, kot se zdi. V kolikor se bosta na tak ali drugačen način ( v dobro vseh, še posebej otrok), uspela dogovoriti sama o razdelitvi premoženja, potem je variant več. Prodaja je prva. Za vrednost povprečno velike hiše, je mogoče dobiti dva prav spodobna stanovanja. Druga opcija pa je, da hišo "zamenjata" za dve ustrezni stanovanji. Za te podvige ti svetujem kakšno renomirano nepremičninsko agencijo. Res bo nekaj stroškov, vendar ob situaciji, kot jo imaš, verjetno ne boš imela časa za razne oglede in skakanja okoli. Bistvena prednost takega aranžmaja, pa je večja preglednost trga, katerega ima agencija, ker pa gre za "vezan posel" tudi nižji stroški. Pa čim man boleče opravi vse skupaj. Če se le da. - dejan - 9.1.2009 Pier01 Napisal:Problem je, da hiše fizično ne moreš razdeliti na pol, tako da to odpade. ... Zakaj pa ne. Poznam en primer, ko si je sin uredil mansardo starša sta živela v pritličju, ki pa je po ločitvi pripadal očetu mati pa se je preselila v klet ki pa je dobro samo iz ene strani vkopana v zemljo ostalo pa je ravno z terenom.On je svoj del hiše prodal tako, da je mati v kleti oče ne vem kje, novi lastniki v pritličju sin pa še vedno v mensardi. - midjko - 10.1.2009 Pozdravljena Anita, Vedno me razžalostijo zgodbe kot je tvoja. Predvsem se mi smilijo otroci. Nič krivi za nastalo situacijo, pa največ trpijo. Glede rešitve težave, ki je nastala v tvojem zakonu, ti odsvetujem obisk kakšne socialne delavke na centru za socialno delo, ker ponavadi od njih izveš tisto kar že veš. Glede hiše, bi pa naredil kot ti je nekdo že predlagal. Prodaja in novo stanovanje, novo življenje pa čim manj nostalgičnih spominov. Seveda če se čustva poležejo in da "mož" dojame da je napravil kapitalno napako. Če jo prizna in če se zares kesa (V takih primerih se vedno spomnim na junaka risanke, Tofsi-ja, ki je imel pojočo travico.) bi predlagal da se o prihodnosti temeljito pogovorita (ne omenjaj preteklosti, ker nima smisla) in si zastavita skupen cilj življenja. (če je možno seveda). Potem boste ostali skupaj in živeli srečno do konca svojih dni, kot SREČNA DRUŽINA. Anita želim ti, da probleme rešiš po najbolj optimalni in srečni poti za vse. Lep pozdrav. - anita - 10.1.2009 Hvala za vse udarne besede in koristne nasvete. Takih praznikov si res ne želim več. Če lahko sama vzdržujem hišo je odgovor ja. Kredita je ostalo slabih 20000eurov, tak da me to tudi ne bo ubilo. Izplačala ga ne bom, ker si tega ne zasluži, glede na to, da smo bili ena popolna familja in smo vse delali skupaj s srcem in v dobri veri, da bomo srečni. Ta trenutek res ne razmišljam o tem,ker je v meni popolna zmeda. Ne vem zakaj naj ga za tako izdajo še nagradim. Komunikacija je na višku, danes pride, jutri gre..Danes bo pustil vse,spet jutri bi mi vse vzel. V osnovi pa prevladuje realnost,ki je , da se odseli že včeraj, da obdrži polovico hiše ki jo seveda dobita otroka,pod pogojem, da nima vstopa brez dovolenja. Hiša je velika, če bi živela vsak v svojem stanovanju, vsak s svojim vhodom, bi otroka najmanj trpela,saj bi bili lahko skupaj. On je človek,ki ga preprosto moraš imeti rad. Kot človeka ,seveda. Če sem poštena res ni slab! Za svoje napake pa bo pač odgovarjal. Njegova varianta je najem,izselitev in lagodno živeti z njo ali pa ne, ter si privoščiti to, česar si v petih letih gradnje ni! Meni in otrokom pa ostane dom, pes in maček...V osnovi sem se sprijaznila s tem, in le še čakam, da odide. Ve ,da je izgubil Vse in da ta isti Vse lahko nekoč dobi nazaj... Ta čas pa bo preteklo še mnogo solz, časa in osamljenih trenutkov. Ostala bova verjetno prijatelja, ni pa nujno, da si še ne premisli in me zakoplje na dvorišču... Baje,da za mrzlo in turobno zimo pride lepa in topla pomlad. - izotop - 10.1.2009 vem, da ni lahko, vendar ponavadi v takih primerih je najboljše udarit po mizi in presekat vozel, če se mene vpraša. naj ti izplača polovico vrednosti bajte, preseli se v stanovanje in živi življenje s svojimi otroci. verjetno bo itak na konc za tabo prlezel, samo ne smeš to dopustit. moški smo pač takšni (no, ne vsi, pač splošno govorim), če je varal do zdej, bo tudi v nadaljne, al se s tem sprijazneš lli pa ne, vmesne poti ne. sicer ženske tudi varajo, seveda (ker po statistiki nas je pol-pol), imajo pa bolj svoje načine, imam občutek, čeprav danes niso prav nič v zaostanku glede tega, bi rekel celo, da obratno. nasploh ni fajn videt statistike zadnje leta, kako več kot tretina zakoncev konča v razvezi v sloveniji. otroci so pa žrtve, seveda, kar je največje zlo. pa potem vidiš, kako v šolo po otroke prihajajo 2 atata pa 3 mame ipd (malo pretiravam, ampak tako je, podajajo si jih kot žogice). v glevnem, če boste pod isto streho, poste na koncu vsi skupaj eno "družina", z ljubico vred in uničili si boste življenja. - Strelka - 10.1.2009 Anita, če sta oba toliko pri sebi, da sta sposobna vsak dan par metrov od sebe gledati tuje partnerje in morda celo nove otroke, potem seveda ureditev dveh stanovanj ni slaba zamisel. Poznam tak primer in kar nekako gre. Pri nas se krivda za razpad zakona ne ugotavlja in partner/partnerica je lahko nasilnež, posiljevalec in morilec, pa je načeloma še vedno upravičen do polovice premoženja, ustvarjenega v zakonu. Če bo mož vztrajal pri izplačilu, bosta morala doseči nek dogovor. Ne dopusti, da bi ti žalost in jeza zameglili razum, ker potem se začne začarani krog tožarjenja in obtoževanj, ki škodi vsem vpletenim, še najbolj pa otrokom. Premoženje je še najlažje nadomestiti, izgubljenega časa in živcev pa ti ne more vrniti nihče. Vse, kar nas zelo mori, načenja tudi naše zdravje - ti pa imaš otroke in moraš že zaradi njih biti čim bolj zdrava, zadovoljna in čila. In še nekaj iz mojih izkušenj: kar nekaj primerov poznam, tako med moškimi kot ženskami, ki so glede premoženja zaradi ljubega miru popustili partnerjevim zahtevam in šli v lastno škodo - in si razmeroma hitro na novo uredili življenje in so srečni, medtem ko se njihovi partnerji, ki so v zakonu kar konkretno "zaslužili", še vedno iščejo. - anita - 10.1.2009 Z ljubico ziher ne. Ni ravno pametna, a zelo premožna, tak da si ima namen zgraditi svojo lastno hišo oz. ji jo bodo starši. Ona tu ne bo živela. Naš pa verjamem, da tudi ne, saj smo s sosedi kot ena velika družina in ne verjamem, da ima toliko ponosa,da tega ne bo naredil. Še vedno vztrajam pri tem da hiša ostane cela, nočem pa se zakreditirat do konca življenja. Eno je, da je vrednost veliko večja, kot so dejanske kupnine. Ne bi rada izgubila polovico denarja,ki smo ga s trudom vložili v naš dom. On lahko brez problema živi v najemniškem stanovanju ali pa si kupi drugo. Jaz pa v bloku umrem! pa pes in maček? Dodaten problem je, ker hiša stoji v res idiličnem okolju, na podeželju, v višjem predelu in zato tudi kupna cena ni realna. Če bi bila hiša nekje na ravnem bi bilo drugače. Drugo je, da je apsolutno prevelika in v tem času kao recesije ne pričakujem poštene ponudbe. Veš, ko jeza in tista huda žalost mine, prideš do zaključka, da je že moralo biti zako in iščeš najbolj pametno rešitev. Dejstvo je, da vsi delamo napake in zato vedno nekdo drugi trpi. Otrok nimam namena trgati iz njihoveha doma, šole ,vrtca... Njega pa itak ni bilo dosti doma: služba, fuš, harmonika, koranti... Ta mali niti ne vpraša kje je! Sedaj pač eno noč spi doma(pride pozno), drugo pri njej, potem je kako popoldne 2 uri doma pa spet odide...V tem trenutku je najboljše da se za en čas odstrani. Mogoče se bo hiša res enkrat prodala, ampak šele takrat, ko bodo boljši časi za to.Ne verjame, da bo on kdaj živel v hiši, je pa res da nikoli ne veš kaj se zgodi in bo verjetno lahko še srečen, če bo imel svoj dom.Midva imava nek poseben odnos. Dejansko se imava rada in vsak nov dan prinaša nek boljši zaključek.Sedaj ima čas, da zazmisli o svoji prihodnosti in odraste. Jaz sem že, in kljub temu kar mi je naredil, vedno sem bila prepričana, da ga zabrišem ven in uničim do konca. Kljub vsemu mi ni vseeno za njega, zato puščam odprtih več poti. Naj se zgodi, da vse prodava in greva vsak na svoje..Kaj pa če prideva spet skupaj? Kdor ljubi odpušča, sicer pa to ni vprašanje mesecev, ampak let! jaz si moram življenje na novo zgraditi- brez njega, ni lahko ,ko se uležeš v prazno posteljo in zjutraj sam zbudiš...Verjamem pa, da bova ostala dobra prijatelja... - ladjar - 10.1.2009 - - Nebomgabiksal - 10.1.2009 Tisti, ki ljubi odpušča in tisti, ki je grešil enkrat lahko tudi dvakrat... V tvojih objavah (v dveh temah) je zaslediti toliko različnih mnenj, da si niti ne upam predstavljati tvoje zmede v gavi in srcu. Najprej moraš umiriti viharje v sebi, potem pa se morata (hočeš-nočeš) zmeniti kako naprej. Kljub temu, da vsi stremimo v win-win situacijam, si tukaj ne predstavljam drugega loose-loose-loose (ta zadnji velja za otroke). Ko sem bil jaz toliko star kot tvoj starejši sta se tudi moja starša ločila. Lepo na miren način, a od očeta od takrat naprej nisem imel veliko. Ni bilo kakšnega posebnega vzorka, ni bilo nobenih prepovedi, enostavno so stikli zbledeli... in sedaj pri mojih rosnih 35-to-be me večrat prime, da bi odšel tja ga objel in mu povedal, da ga imam rad. Pa bi objel znanca ali očeta? ... da ne bi kdo odgovarjal: občutek v glavi in srcu. Se mi zdi, da čeprav smo tukaj na forumu samo neznanci, nas nekaj druži in si stojimo ob strani. Hecno? Zanimivo? 21. stoletje? Saj imam jaz 5 mailov, skype in MSN... hock:
|