+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4)
+--- Forum: Energijski viri (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=18)
+--- Tema: TČ Termotehnika ZV - uporabniška izkušnja (/showthread.php?tid=47314)
Re: TČ Termotehnika ZV - uporabniška izkušnja - Migaj - 6.3.2017
končno napisal, kot se spodobi -velja za zrak/voda tako on/off-e kot inverterje
Re: TČ Termotehnika ZV - uporabniška izkušnja - Merlin1 - 6.3.2017
yan1234 Napisal:Bom sem prilepil, ker bolj s tem eksperimentirate.
Kaj se zgodi, če ob določenih pogojih čas med defrosti zmanjšaš iz 60 na 35 min?
Nič, proizvodnja energije ostane enaka.
[ATTACHMENT NOT FOUND]
[ATTACHMENT NOT FOUND]
The model is used to calculate a new defrost interval which is compared to the current
defrost strategy in two 5-hour experiments at a relative humidity set point of 80% and an
air temperature set point of 3
◦
C. The current strategy is performed with a defrost interval of
60 minutes. A new defrost interval is determined by the frost formation model which yields
an interval of 35 minutes in the new developed strategy. The COP measured during the two
5-hour experiments is shown in Figure 1.
<!-- m --><a class="postlink" href="http://projekter.aau.dk/projekter/files/198457703/Optimisation_of_Defrost_Strategy_for_an_Air_to_Water_Heat_Pump.pdf">http://projekter.aau.dk/projekter/files ... t_Pump.pdf</a><!-- m -->
Še kako je pomembno na koliko časa se defrost izvede. Tukaj je le primerjava med slabšimi nastavitvami in bol optimalnimi.
Povsem druga zgodba bi bila če bi bili prepogosti. Izkoristek se ne bi povečal, kar je razvidno iz slike z morim grafom. Povečale pa bi se izgube z nepotrebnim ogrevanjem izmenjevalca....
" At a medium level of frost, the model is consistent with the experimental results with
an average deviation of 7.1%"
In občutljivost algoritma:
"However, the model is very sensitive to
the input variables and properties for frost, which makes it more practical to determine the
defrost point from measuring the difference between evaporation temperature and ambient
temperature. "
Navsezadnje je še en faktor, ki je pomemben in o katerem se manj govori:
Vsako odatljevanje dodatno utruja uparjalnik.
Re: TČ Termotehnika ZV - uporabniška izkušnja - tadej90 - 7.3.2017
yan1234 Napisal:Bom sem prilepil, ker bolj s tem eksperimentirate.Tudi sam imam občutek, da učinkovitost vsake naprave pada med tem, ko se nanjo nabira srež, ne glede na on-off ali inverter. Kot je prikazano na sliki suh uparjalnik COP 3.2 zasrežen zgolj 2.5. Zato mislim, da ni prednost v razmaku med lamelami katere le podaljšujejo delovanje v neugodnih razmerah. Prednost je zgolj večji uparjalnik ter tako manjši ΔT.
Kaj se zgodi, če ob določenih pogojih čas med defrosti zmanjšaš iz 60 na 35 min?
Nič, proizvodnja energije ostane enaka.
[ATTACHMENT NOT FOUND]
[ATTACHMENT NOT FOUND]
The model is used to calculate a new defrost interval which is compared to the current
defrost strategy in two 5-hour experiments at a relative humidity set point of 80% and an
air temperature set point of 3
◦
C. The current strategy is performed with a defrost interval of
60 minutes. A new defrost interval is determined by the frost formation model which yields
an interval of 35 minutes in the new developed strategy. The COP measured during the two
5-hour experiments is shown in Figure 1.
<!-- m --><a class="postlink" href="http://projekter.aau.dk/projekter/files/198457703/Optimisation_of_Defrost_Strategy_for_an_Air_to_Water_Heat_Pump.pdf">http://projekter.aau.dk/projekter/files ... t_Pump.pdf</a><!-- m -->
Re: TČ Termotehnika ZV - uporabniška izkušnja - sassapo - 7.3.2017
Prednost je velik uparjalnik z velikim razmakom! Pri majhnem razmaku je prehod zraka zelo hitro onemogočen, pri velikem pa kljub nabiranju sreža ostane prostor za prehod zraka med lamelami. S tem smo dosegli povečanje površine in morda celo nekoliko boljši odvzem toplote! Ker je kvaliteten uparjalnik najdražji del TČ, se kot tak pojavlja samo v visokokakovostnih napravah višjih cenovnih razredov.
Re: TČ Termotehnika ZV - uporabniška izkušnja - telmos - 7.3.2017
Vedno ista pesem. Že čisto ponarodelo. Drži pa ne.
Re: TČ Termotehnika ZV - uporabniška izkušnja - Homer - 7.3.2017
Teorija drži, dokler govorimo o enaki hitrosti zraka skozi uparjalnik. Ker pa običajno manjši uparjalnik ima večjo hitrost zraka, je pretok več ali manj enak....
Večje razdalje zagotovo pomenijo redkejše defroste, a zaradi večje razdalje tudi več sreža in daljši defrost. Kaj to na koncu pomeni v energijskem izkupičku, pa težko sodim.
Kakorkoli se obrneš je rit vedno zadaj!
Re: TČ Termotehnika ZV - uporabniška izkušnja - cheba - 7.3.2017
Sem opazoval kako se nabira srež in kako pada temperatura uparjalnika (padec odvzema energije iz zraka). Imam ozkolamelni uparjalnik. Zanimivo mi je bilo, da je temperatura uparjalnika dolgo časa stabilna, kljub temu, da je bil uparjalnik že kar konkretno zaseržen. Konkretno je začela padat šele takrat, ko dejansko ni bilo pretoka zraka. Pričakoval bi, da pada enakomerno, ko se na lamelah čez čas nabira led.
Zakaj tako mi je bilo jasno, ko sem pogledal kje se nabira led oziroma srež. Zaledenelo ni bilo enekomerno po vsej globini lamele ampak samo na vhodu v uparjalnik. Zrak, ki pride čez ta prvi čep lahko potem še vedno greje preostalo površino lamele.
Meni je pitemtakem logično, da imajo širokolamelni lahko daljše cikle ogrevanja. Verjetno bi se dalo cikel še podaljšati, če bi ob nepretočnosti z ene strani preprosto obrnil tok zraka (ventilator zavrtiš v drugo smer).
Re: TČ Termotehnika ZV - uporabniška izkušnja - sassapo - 7.3.2017
telmos Napisal:Vedno ista pesem. Že čisto ponarodelo. Drži pa ne.
Pri hlajenju res ne :wink:
Re: TČ Termotehnika ZV - uporabniška izkušnja - bvs - 7.3.2017
Ajde majstri en odgovor, ki pije vodo. Zakaj se izdelujejo širokolamelni uparjalniki, če pa so kao brez veze?
Re: TČ Termotehnika ZV - uporabniška izkušnja - yan1234 - 7.3.2017
Eden od možnih načinov konstruiranja, za dosego enakih ciljev.
Recimo kaj se zgodi če je razmak relativno velik (prevelik), glede na cel uparjalnik.
[attachment=o23847]
Re: TČ Termotehnika ZV - uporabniška izkušnja - sassapo - 7.3.2017
Gostejši uparjalnik je cenejši in tudi zahteva precej manjše ohišje katero je zopet cenejše. Vsa je samo v proizvodni ceni! Druge filozofije enostavno ni :wink:
Re: TČ Termotehnika ZV - uporabniška izkušnja - tadej90 - 7.3.2017
Zanimivo bi bilo, da bi nekdo naredil meritve na inverterski napravi ter na on off širokolamelni napravi. Se pravi dnevna meritev COP v bližini 0 C ter visoke relativne vlage. Takrat bi bilo vsem jasno kaj je bolje in kakšna je dejanska razlika.
Re: TČ Termotehnika ZV - uporabniška izkušnja - pentax - 7.3.2017
Če daš na sezono za ogrevanje 300 ali pa 600€ ni hude računice kaj se splača/ne splača glede na toliko višjo ceno investicije. Razlika (če je) ne more biti 200€ manj za ogrevanje na sezono če že zdaj daš npr. 400€. Verjamem pa da je razlike 30€ na eno ali pa drugo stran...liter malo boljše žganice na sezono...who cares.
Re: TČ Termotehnika ZV - uporabniška izkušnja - bvs - 7.3.2017
Kolikor sem jaz bral študije je prednost široko-lamelnega pri visoki vlagi in nizkih temp. kjer uparjalnik začne ledeneti. Ni toliko problem led na uparjalniku, problem je zaledenitev oz. neprehodnost uparjalnika, kar pomeni več defrostov. Procentualna razlika naj ne bi bila dvomestna. Več se menda naredi z ventilatorjem, ki prilagaja hitrost in seveda inverterjem, ki krmili obrate kompresorja. Sicer bodo pa majstri več povedali :mrgreen: .
Re: TČ Termotehnika ZV - uporabniška izkušnja - sassapo - 7.3.2017
Razlika jasno da je, nekje manj nekje več! Je pa dejstvo, da je v kakšni NEH praktično zanemarljiva, saj navadno ne doseže 100€ letnega stroška. Je pa razlika večja pri bolj potratnih hišah