SloCop Napisal:Bolj kot sem ti ponazoril s steklenico ti pač ne morem, lahko ti narišem edino. Jaz to steklenico razumem kot: pretočena količina bo enaka, ne glede na čas pretakanja. Analogija na zalogovnik: iz njega lahko črpaš le toliko toplotne energije, kot si je vanjo vložil. Ali je bila to voda pri 95 C ali pri 65 ni važno.
Plastenje ti kot posledico svojega stanja omogoča dostop do željene energije več časa kot če bi ta pojav omejeval, Čas koriščenja energije je odvisen le od energetskega pretoka (moč ogrevanja) in razpoložljive zaloge energije. Ni odvisen od drugih stanj (temperature) te energije. Razpoložljive energije pa je le toliko, kot si je vložil iz kotla v zalogovnik.
prav kontra, kvaliteten zalogovnik z vgrajenim ločevalnim diskom še pripomore k daljši avtonomiji.
Glede dimniških plinov, ne igra vloge sama temperatura ampak temperatura v povezavi s količino. Količina dimnih plinov bo odvisna predvsem od količine dovedenega zraka. Temperatura pa bo odvisna od količine odvedene toplote. Če bo voda kotla (izmenjevalca) imela le 65 C bo sigurno odvedena toplota iz dimnih plinov večja, kot bi bila pri 95 C. Pri nižji temperaturi vode kotla se bodo dimni plini bolj ohladili.
Tudi zalogovnik nima zaradi razslojevanja nič večje izgube, če je pri 65 stopinjah izpostavljen izgubam po celi površini, je med tem ko je temperatura razslojena izposatavljenost kvečjemu manjša in ne večja, saj je stična površina vroče vode manjša. Ne bom trdil, da ni res, vendar bi to stvar moral računsko dokazovati po posameznih fazah polnjenja zalogovnika. Prav gotovo so izgube v prvi fazi polnjenja večje pri razslojevanju. Takrat imaš le tik pod vrhom znatno višjo temperaturo, ki deluje na relativno veliko površino pokrova zalogovnika.

Sploh pa a govorimo o zalogovniku s kvalitetno izolacijo ali 1000l radiatorju?

Citat:Ko ti laufajo obtočne črpalke lahko pozabite na plasteje v hranilniku

Citat:Smisel hranilnika vidim v tem da čim več toplpte spravim noter

Tone Napisal:Sveta mamka božja, koliko nerazumevanja.
- Pri polnjenju ni pretok skozi zalogovnik odvisen od moči črpalke, ampak od moči peči in razlike temperatur dovoda in odvoda. To je ja simpel, osnovnošolska fizika.
- Zalogovnik se pri polnjenju plasti, pa če je navaden sod s šlaufom speljanim na vrh soda.
- Temperaturo na katero se polni določa temperatura, na katero je nastavljen povratni vod v peč, moč gorenja in pretok črpalke.
- Razslojevanje je pomembno oziroma je o njem smiselno govoriti in zanj nekaj narediti samo ob praznenju. Če bi imel povratek iz radiatorjev 30°C, bi dober zalogovnik 99% časa praznili z recimo 75°C, nato bi pa temperatura hitro padla na 30. To pomeni, da bi radiatorji do konca praznenja greli na ful. Če nimaš razslojevanja, črpalko na ful, bedni sobni termostat s histerezo 1 ali celo 2°C in zato črpalka vsaki 2 uri laufa po uro, boš imel povratek recimo 60°C in se ti bo zalogovnik po enem dnevu shladil na 60°C, po še pol dneva bo pa že prehladen za ogrevanje bajte.

- Razslojevanje pri polnjenju je relevantno pri solarnem sistemu.

SKRATKA, ČE IMAŠ SISTEM RAZSLOJEVANJA, TI ZALOGOVNIK VRNE VEČ ENERGIJE KOT ČE GA NIMAŠ.

Stvar je tako simpel, da me zgornja debata res čudi. Prvi zalogovnik sem imel pred več kot 25 leti, ko o tem praktično nihče še sanjal ni, po duši sem fizik, zato vem kaj pišem.