PodSvojoStreho.net
Klasični estrih in talno - Print verzija

+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4)
+--- Forum: Tlaki, izolacija in ostrešja (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=16)
+--- Tema: Klasični estrih in talno (/showthread.php?tid=17305)

Strani: 1 2 3 4 5 6


Re: Klasični estrih in talno - vincent - 14.2.2012

papež...kolikor sem jaz zaseldil okoli umetnih vlaken ni njihova naloga, da bi ojačevala estrih, vendar zgolj poskrbijo da v fazi sušenja estriha ne prihaja do mikro razpok, ki kasnejep rivedejo po večje razpoke..ali pod odmače rečeno estrih poči.

In sam res ne vidim nobenega razloga zakaj v estrih dajati še mrežo...dvomim, da jo danes sploh še kdo daje.

Jaz sem dal že v tretjo etažo, povsod tipi topi (zgolj vlakna)...en estrih 2007, eden 2011, eden tri tedne nazaj.

Je pa res, da npr. v garažai bi vseeno preventivno dal mrežo noter, čeprav naša bivša garaža (ki je zdaj delavnica) je nima, se je pa tudi testno zapeljal avto noter (ko še ni bilo ploščic..torej zgoj estrih)...je pa na 15 cm izolacije + 6 cm estriha nad čepki talnega gretja.


Re: Klasični estrih in talno - papez46 - 14.2.2012

vincent Napisal:papež...kolikor sem jaz zaseldil okoli umetnih vlaken ni njihova naloga, da bi ojačevala estrih, vendar zgolj poskrbijo da v fazi sušenja estriha ne prihaja do mikro razpok, ki kasnejep rivedejo po večje razpoke..ali pod odmače rečeno estrih poči.

In sam res ne vidim nobenega razloga zakaj v estrih dajati še mrežo...dvomim, da jo danes sploh še kdo daje.

Jaz sem dal že v tretjo etažo, povsod tipi topi (zgolj vlakna)...en estrih 2007, eden 2011, eden tri tedne nazaj.

Je pa res, da npr. v garažai bi vseeno preventivno dal mrežo noter, čeprav naša bivša garaža (ki je zdaj delavnica) je nima, se je pa tudi testno zapeljal avto noter (ko še ni bilo ploščic..torej zgoj estrih)...je pa na 15 cm izolacije + 6 cm estriha nad čepki talnega gretja.

:roll: Kaj je "plavajoči estrih"?
V osnovi je to "betonska plošča" debela 4,5,ali 6cm. Običajno je izvedena na neko toplotno izolacijo. Ta izolacija je v osnovi "mehkejša", kot beton. Ker je estrih tudi diletiran od sten, dejansko "plava" na izolaciji.
Znano je, da beton lahko prenaša velike tlačne sile, na upogib pa ni najbolj odporen. Klasična železna mreža se je v estrih polagala / in se še, na pvc distančnike, kar pomeni, da je estrih ( enako kot AB plošče ) ojačan v spodnji - natezni coni.

Mikro armatura prevzema oziroma nadomešča to funkcijo klasične mreže. Za vse ostale stvari okoli sušenja estriha, skrčkov in raztezkov betona ter ostalih stvari ( predvsem razpok - takih in drugačnih ) pa so važni ; vezivo, vodocementni faktor, vrsta in čistost agregata, voda in dodani plastifikatorji oziroma razni dodatki vezivu.

V praksi je to sledeče:

- izveden estrih debeline 5cm z mikro-armaturo
- 2 dni po izvedbi se že veselo hodi po njem ( vsaj 7 dni naj se ne bi, da beton doseže nekje 70% svoje nazivne trdnosti )
- na sredino prostora se običajno "naloži" potrebni material za nadaljevanje del ( ker se nam vedno mudi ) običajno kar knauf plate po možnosti kar na paleti.
- estrih ša nima nobenih nosilnih funkcij.................in lepo POČI, ker se je pač "upognil" na sredini prostora, kjer so ukloni pač največji.

In še zakaj se mreže uporabljajo vedno manj; ker imajo estriharji bistveno manj dela s tem, da "fuknejo" 3 kg mikroarmature v mikser in vse skupaj spumpajo v prostor, kot pa da se "jebejo" z prenašanjem in rezanjem armaturne mreže.


Re: Klasični estrih in talno - vincent - 14.2.2012

Škodi verjetno ne. Da je pa nujno potrebna pa tudi slučajno ne.

Tudi jaz sem dva dni po vlivanju že veselo hodil noter. Peti dan sem že štemal omet s stropa (Pa niso bili odkruški ampak konkretni kosi..tudi meter krat meter je usekalo dol, cca 3 cm debeline).

Pa vseeno...res da estrih plava, narejen je pa prvotno iz 'praškaste oblike', ki se že zaradi svoje lastne teže dobro porazdeli po izolaciji (ki jo tudi ustrezno stisne in fiksira) in šele z vezavo postane 'plavajoča plošča', ki plava zgolj zato ker nima stikov ob stenah. Vse ostalo je bolj malo plavajočega...zgolj dober in kompakten skupek različnih slojev.

Sicer vsak naj se oloči po svoje, vendar moje prepričanje je, dav stanovanjske površine aramture ni potrebno dajati.


Re: Klasični estrih in talno - papez46 - 14.2.2012

Kaj in kako je kdo naredil - je eno, ker pa se mi zdi, da poiskuša ta "portalček" biti kolikor toliko strokoven, pa navajam, kako naj bi bilo, oziroma kako bi moralo biti - po nekih standardih in normativih, ki so obče veljavni in priporočeni.

:roll: Mislim, da nikomur od nas ne pade na pamet, da bi AB ploščo razopažil že drugi dan po vlitju. Saj morda bi celo obstala, ampak - jo pustimo lepo vsaj 3 tedne, potem pa še malo podprto, vsaj še kakih 14 dni. :roll: Čudno ne-de?

In zanimivo razmišljanje - priznam. Tistih 100 ali 200€, ki jih predstavlja železo za tlake ..............je TAKOOOOOOOOOOOO velik strošek pri celotni gradnji........, da lahko marsikdo še bankrotira. :lol: :lol:

In na tak ali drugačen estrih potem dajemo razne finalne tlake, od parketa do keramike ali kamna, kateri v veliko primerih cenovno presegajo ceno 50€/m2.
V celoti gledano - kaj se privarčuje, če se po letu ali dveh pokaže, da je estrih zlomljen ali da poka? Tudi finalna talna obloga je praktično uničena, stroški sanacije pa enormni, oziroma neprimerljivo večji od stroška armature.

Za primerjavo zgolj banalna zadeva. V "prane plošče" za zunanje tlakovanje se je včasih dajalo železne palice fi6mm, ali pa kose mreže. Seveda v spodnjo cono - se pravi cca 1,5cm od spodnje površine. Take plošče "živijo še danes", niso prelomljene ali razpokane - ne glede na obremenitve.

Zakaj že?

Današnje "made in Italy" res sorazmerno cenejše, debele le 4cm, pa po letu ali dveh zelo rade "poknejo", še posebej, če je podlaga bolj tako - tako.

Kot rečeno, beton prenese izredno velike TLAČNE sile, na UPOGIB, pa brez dodane ojačitve ne preživi prav dolgo.


Re: Klasični estrih in talno - slepec - 14.2.2012

papez46 Napisal:
slepec Napisal:moja izkušnja pa je precej drugačna
ko smo dali vlakna v beton in si je lastnik premislil ,postavitvi,je bilo štemanje zelo težje kot pri starem betonu, ki je bil tam ,za 1m2 smo porabili 2x več časa
je pa zelo pomembno, da vlakna prej namočite v vodo, in nato date med beton-estrih

:lol: :lol: :lol:
Takole nasmejal se pa že res dolgo nisem.

Vlakna namočiti v vodi? Zakaj že? Da se morda napijejo vode in je oprijem z betonom boljši?

Ne me .................. hecat. Mikro armatura je "plastika" - ta pa vode ne vpija! Če si mislil, da se jih da v vodo zaradi tega, da se kepe vlaken ob mešanju lepo razgradijo in so vlakna lažje vgradljiva - no ja to bi še "pilo vodo".

Prosim ne primerjaj neprimerljivega. Včasih - "stari beton" - so dajali za estrihe cementa v pesek le za vzorec. Toliko da je skupaj držalo. Po starem je estrih dosegel morda MB50 ali v najboljšem primeri MB100. :roll:


le glej da se boš bo konca življenja smejal
lej iz 20 letnih izkušenj v gradbeništvu z betonom, ti povem,da se vlakna namočijo da so mokra ker se bolje vežejo z betonom,suhe pa se ne vežejo zato pa ko razbijaš beton kjer niso namočili vlaken vidiš da niso sprijete z betonom
sedaj se pa še napraj smej


Re: Klasični estrih in talno - papez46 - 15.2.2012

:roll: Ja, no sej je res. 20 let izkušenj, to bo to. Saj je Karlo tudi rojen v tujini in je sedaj zunanji minister! :lol:

Sicer pa....... namoči 1kg vlaken v 5litrov mlačne vode. Pusti stati čez noč! Zjutraj odcedi in ponovno stehtaj!
Tehtnica pokaže ............... 1kg! :wink:

Kje je tukaj ................catch?

In iz prakse..............vlakna dajo v vodo, jih premučkajo, da se lepo "razpustijo", potem pa vse skupaj dodajo betonski mešanici.
Kaj se je dejansko s tem doseglo?

Povečal se je "VODOCEMENTNI FAKTOR", o čemur sem govoril in kar je seveda bistveno pri uporabi vlaken. Seveda se mora ustrezno povečati tudi količina veziva.!

In še malo "teorije". Kaj je beton? Beton je zmes cementa ( veziva ), agregata ( peska različnih frakcij ) in vode. Naloga veziva je, da poveže (zlepi) delce agregata. Agregatna zrna se med seboj lahko zlepijo le, če jih vezivo v celoti "oblije". Manjše ko so frakcije agregata, več veziva je potrebnega, ker je površina agregatnih zrn večja. In obratno.

Če dodajaš vlakna (izračunaj njihovo površino ) mora tudi celotna površina vlakna biti oblita z mešanico vode in veziva. Ker površina dodanih vlaken NI ZANEMARLJIVA, je torej potrebno ustrezno količini dodanih vlaken, povečati količino veziva in vode.

Popolnoma jasno seveda je, da v kolikor se vlakna samo dodajo "klasični" mešanici za estrihe - je tako vode kot veziva premalo. Od tod potem tudi nesprijetost vlaken z ostalo maso.

Sicer pa obstajajo dokaj natančne "recepture" za doziranje posameznih sestavin betonske mešanice za estrihe, seveda v odvisnosti od kvalitete veziva, vrste agregata in količine vlaken katera se dodajajo.

Smejal, pa se bom definitivno še naprej. :wink: Zmanjšuje stresne situacije. :wink: Smeh namreč. 8)


Re: Klasični estrih in talno - slepec - 15.2.2012

papež 46
sedaj si tudi sam napisal, da se vlakna dajo v vodo ,da se lažje razporedijo,in bolje primejo v betonu,pol ne vem čemu si se smejal,
enkrat govoriš eno drugič drugo


Re: Klasični estrih in talno - papez46 - 15.2.2012

slepec Napisal:papež 46
sedaj si tudi sam napisal, da se vlakna dajo v vodo ,da se lažje razporedijo,in bolje primejo v betonu,pol ne vem čemu si se smejal,
enkrat govoriš eno drugič drugo


Ne bo držalo. :lol: Vedno isto, samo prebrati moraš prav. :lol:

Vlaken se ne "namaka" z namenom da bi se dosegla boljša sprijemnost z betonom.

Izvajalec strojnih estrihov katerim so dodana mikro -vlakna / pazi sedaj / mora pred dodajanjem vlaken v zmes, ustrezno prilagoditi količino veziva in vode - glede na količino in vrsto vlaken. Vlakna se dodajajo "na suho", je pa ustrezno daljši tudi čas mešanja v mešalcu.

Izvajalci strojnih estrihov / v praksi / delajo drugače. Ker je hitreje in enostavneje. Zmiksajo beton po stari preverjeni metodi. Ker jih vsi stiskamo za ceno :wink: je količina veziva običajno na meji še dopustnega, ali pa pod njo. Ker je veliki večini pojem "vodo-cementni faktor" bolj španska vas, kot referenca in da je "MAGIJA" mikro vlaken /za stranke seveda" še bolj mistična in oh in sploh, jih pač v sodu zmešajo z vodo in to "čorbo dodajajo v mešalec. Tako je še težje kontrolirati količino dodanih vlaken, je pa res, da se "mojstrom" na ta način ne naredijo "žmukli" in kepe že tako presuhega betona okoli vlaken.

Tudi v betonarnah, kjer se vlakna dodajajo konstrukcijskim betonom, je dodajanje "na suho" in to v točno določeni teži (kg/m3) in po popolnoma drugačni recepturi, kot za klasiko.