![]() |
|
Primerjava toplotnih črpalk - Print verzija +- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum) +-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4) +--- Forum: Energijski viri (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=18) +--- Tema: Primerjava toplotnih črpalk (/showthread.php?tid=41048) |
Re: Primerjava toplotnih črpalk - Gasper123 - 2.12.2011 Če so to podatki za 2000 l kurilca potem so energetske potrebe (odvisno od izkoristka peči) nižje od 20.000 kWh/leto, ali se motim? Edit: vidim da je pribitek še za ogrevanje SV, se pa priporočam še za izračun za peč na pelete
Re: Primerjava toplotnih črpalk - cinik - 2.12.2011 Ni problema -podaj ceno sistema -15letni razvoj cen peletov - kurilno vrednost - oceno izkoristka - oceno stroškov vzdrževanja Pa dodam še to in objavim. O peletih žal nimam prav nič pojma. Tudi teme o peletih na forumu sem bolj slabo spremljal. Re: Primerjava toplotnih črpalk - Gasper123 - 2.12.2011 Glede na spodnjo tabelo cen energentov je cena peletov 0.225 €/kg: [url]httpunichr("58")//www2unichr("46")arnesunichr("46")si/~mlicen3/html/cene_energentovunichr("46")html[/url] Investicija pa pojma nimam - najcenejše verjante 5.000 € dražje pa verjetno tudi preko 10.000 €, vzdrževanje je pa dimnikar + servis - to pa ne vem ali je kaj dražje kot ELKO. Gibanje cen je pa itak špekulacija, bolje se je vprašat kakšen bo razhod med energenti, tu pa jaz nebi stavil na elektriko ali kurilca. Re: Primerjava toplotnih črpalk - cinik - 2.12.2011 Evo naredil tudi to, Ker ni vseh podatkov sem naredil takole: za ceno sistema sem vzel povprečje tvoje cene. Obratovanje - kot pri ELKO. Rast cene energenta, ker ni podatka sem naredil prvo kar mi je padlo na pamet rast za 80% v prvih 10 letih nato stagnacija (ELKO in Elektrika še vedno 100%). Dodal sem dodaten strošek investicije v kurilnico (če je novogradnja je potrebno predvideti prostor za pelete - mislim, da sem vzel 8m2 po 1000 EUR (cifra stresena iz rokava). Popravil še nekaj formul (niso vplivale na rezultat) Nova dva linka [img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/f/3v/ZZ/24kBl9WV/02unichr("46")jpg[/img] <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.datoteka.si/file/6885/Primerjave02-xls.html">http://www.datoteka.si/file/6885/Primerjave02-xls.html</a><!-- m --> (v datoteki ni brez makrov) Pa še nekaj, to ni mišljeno kot moj nasvet ali mnenje o ceni energentov. Ampak je samo demonstracija, kako lahko tudi sam kaj preračunaš. Igrajte se s cifro potrebne toplote za ogrevanje, ni obrat vložka v vsaki hiši enako hiter - se hitro vidi zakaj telmos in ssapo pravita ni vsak sistem za v vsako hišo. Isto ugotoviš če se igračkaš s COP (npr. ker je za hišo neoptimalno izbrana/nastavljena TČ). Re: Primerjava toplotnih črpalk - klemenv - 2.12.2011 Malce sem se še sam poigral: Energetske potrebe 22,476.80 Uporabljena obr. mera 2.00% Neto sedanja vrednost vložka TČ ET 21,918.37 TČ VT/MT 19,575.67 Elektrokotel ET 41,840.46 Elektrokotel VT/MT 32,373.56 ELKO 41,341.12 Peleti 23,322.70 namesto ugibanja o bodočih cenah energentov, se lahko vzame današnje cene, obenem pa realno obrestno mero namesto nominalne. Na tak način upoštevamo inflacijo. Amortizacijo dimnika sem prepolovil, ker se dimnik zida za daljši čas. Investicija v pelete je ~10000 evr, izkoristek pa vsaj 94%. Potreba po dodatnem prostoru ni vredna 8000 evr, če gre na tesno s prostorom, se lahko inštalira ETA PU11, ali pa toplotna črpalka. Investicijo v tč sem povečal na 7000, COP pa zmanjšal na 2.6. Končni rezultati kažejo, da predstavlja tč ali kotel na pelete velik prihranek. Pa še kost za glodanje: a) če bi bil prihranek pri peletih znatno večji, ali se vam ne zdi, da bi KWB&Co dvignili cene? b) če bi bil prihranek pri tč bistveno večji, ali se vam ne zdi, da bi KWB&Co spustili cene? Re: Primerjava toplotnih črpalk - cinik - 5.12.2011 Si ne morem pomagat - en tehnični ugovor. Mislim, da gre za manjšo napako v razmišljanju. Če priznavaš inflacijo, potem cene energentov ne morejo biti enake, razen če meniš, da se bodo realno pocenili. Če smatraš, da bodo rasli le z ceno inflacije, pa si lahko celo zadevo olajšaš in računaš kar s sedanjimi cenami. Ne vidim razloga zakaj uporabiti le ralno obrestno mero. Model poskuša izračunat neto sedanjo vrednost in ta mora vključiti veliki in mali "R". Poanta pa je prav v predvidenem razvoju cen energentov.... Ampak ni toliko bistveno. Glede dimnika moja cifra je izhajala iz cene 3000 EUR in linearne amortizacije v 30 letih.Zdaj če to prepoloviš potem je življenska doba dimnika 60 let, ali pa je dimnik pol manj vreden - kar je tudi možno jaz sem samo tresnil eno cifro lahko da previsoko. Glede kosti za glodanje. Vprašanje nima odgovora. Ker se cena drugače formira. Strošek proizvodnje kurilne naprave + "normalna" stopnja dobička. Vkalkuliraj "ekstra" (prevelik) dobiček in pojavijo se novi cenejši konkurenti z "normalno" stopnjo dobička... Glede izkoristkov pa ne gre pretiravati z odstotki. Pomemben je izkoristek sistema kot takega in ne le kotla. Po moje na tisti povezavi arnesa najbrž ne pihajo preveč mimo. Sicer bi bil izkoristek pri električnem kotlu tudi dosti bliže 100. No najbrž bi iz tega razloga bilo možno tudi COP znižati pa cifra ki sem jo predvtipkal je itak iztresena iz rokava na podlagi par objavljenih številk. Trik cenovnih primerjav je prav v neznanem. Investicijske vrednosti so znane. Kako se bo gibala cena energentov pa ve vedeževalec. Re: Primerjava toplotnih črpalk - klemenv - 5.12.2011 cinik Napisal:Si ne morem pomagat - en tehnični ugovor. Mislim, da gre za manjšo napako v razmišljanju. Če priznavaš inflacijo, potem cene energentov ne morejo biti enake, razen če meniš, da se bodo realno pocenili. Če smatraš, da bodo rasli le z ceno inflacije, pa si lahko celo zadevo olajšaš in računaš kar s sedanjimi cenami. Ne vidim razloga zakaj uporabiti le ralno obrestno mero. Model poskuša izračunat neto sedanjo vrednost in ta mora vključiti veliki in mali "R". Modeli se lahko delajo na dva načina, z diskontiranjem realnih gotovinskih tokovov (izraženih v današnji vrednosti denarja), ali z diskontiranjem nominalnih gotovinskih tokovov (izraženih v denarni enoti, npr. evro). Samo diskontiranje predstavlja dejstvo, da je gotovinski tok na voljo enkrat v prihodnosti in s tem vredno manj. Primeri: a) čez eno leto privarčujemo 1000 evr, to diskontiramo po obrestni meri inflacija+pribitek b) čez eno leto privarčujemo za 980 l olja, ki danes stane 980 evr, predpostavimo, da bo čez eno leto 980l olja stalo 980evr+inflacija, oboje pa diskontiramo s pribitkom Na koncu je ista pašta, ker je a+b=c=a+b. pač dva različna vidika gledanja Re: Primerjava toplotnih črpalk - Gasper123 - 5.12.2011 Da se držimo malo teme, sem v nabiranju informacij, nisem še dal narediti nobene ponudbe. Po iskanju po internetu na temo TČ zrak/voda, se mi porajajo naslednja vprašanja: - obstajajo visoko temperaturne (HT) in "navadne" TČ, visoko temperaturne so primerne za adaptacije kjer je radiatorsko ogrevanje. - Obstajajo modeli, ki omogočajo tudi hlajenje, je na trgu kakšna HT, ki to omogoča? - Po izkušnjah iz prejšnih kurilnih sezon nebi potreboval temperature radiatorjev višje od 60 stopinj, bi zadostovala že Fujitsu Waterstage high power, verjetno COP ni najboljši v teh pogojih? - Če bi hotel hlajenje bi moral dokupiti konvektorje, kaj se zgodi z radiatorji, ki so v istem tokokrogu, se bo nabiral kondenz tudi če bodo zaprti, cevi mi je jasno da je treba izolirati? - Kako je z ogrevanjem sanitarne vode, če je proces TČ obrnjen pri hlajenju? - Koliko bi dodatni konvektorji izboljšali ogrevanje, bi bila lahko temperatura v sistemu nižja? - Vemo da je izkoristek boljši če je zunanja temperatura visoka, vendar so takrat tudi potrebe po ogrevanju manjše, je smiselno razmišljati v smeri poceni TČ nižje moči, ki bi delovala v ne tako hladnih dneh ko je dovolj 40 stopinj v radiatorjih in kombinacijo drugega ogrevanja (obdržimo peč na olje, kasneje lahko priklop na toplovod)? - Nakup samo klime s 3 notranjimi enotami se vrti od 3.000 € naprej, s tem bi pokril samo nekaj prostorov, za hlajenje bi zadostovalo, ogrevanje na ta način nebi zneslo. Pa še ena primerjalna tabela TČ (zgleda bolj reklama za Waterstage) na strani 87 spodnjega dokumenta: [url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")revija-energetikunichr("46")si/wp-content/plugins/downloads-manager/upload/Energetik%2080unichr("46")pdf[/url] |