![]() |
|
Sončna elektrarna - Print verzija +- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum) +-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4) +--- Forum: Energijski viri (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=18) +--- Tema: Sončna elektrarna (/showthread.php?tid=20389) |
Re: Sončna elektrarna - frapor - 24.7.2009 bojan111 je napisal: Citat:Jetka, Ferry ima prav.Kdo pa potem plačuje razliko te nekajkrat višje plačane energije, ki jo pridobiš iz sonca? Re: Sončna elektrarna - lesar2 - 25.7.2009 Hvala cinik-u za tako izčrpno analizo. Tudi sam sem na podlagi tega foruma kupil TČ in po treh letih mi ni žal...vsi parametri so držali... Podobno se sedaj odločam za investicijo v Solarno elektrarno. Smo pa ravno pred tem , da moramo prekriti 35 let staro streho (slaba kritina - korci). in me bo zanimalo ali bi se splačalo kar prekriti z solarnimi moduli, ali bo bolj ekonomično ( v smislu cenejši moduli, ali pa moduli z večjim izkoristkom), če bi prekril z neko cenejšo (še vedno kvalitetno kritino) in nato šele položil solarne module. A ima kdo kako idejo, preden začnem dajati povpraševanja okoli; da me ne bi komercialisti v kaj prepričevali. Sem pa vsekakor za to, da se pridružim pri skupnem nakupu modulov, če bi se izkazalo, da bi dobili konkreten količinski popust (namreč to me zanima, in sem pripravljen samo delati na temu, razen verjetno sama montaža...rabiš vsaj še enega, da ti pomaga na strehi .
Re: Sončna elektrarna - Fery - 25.7.2009 Trenutno sem dobil ponudbo za celice cca 490 € + DDV za 230 Wp. Tako da če boš kaj spraševal okoli, je to izhodiščna cena. Me pa zanima, ker eni dobavitelji blatijo druge, koliko se dejansko razlikujejo te celice po izkoristkih. Če nekje dobiš nižjo ceno, takoj padajo komentarji, da so to neke leve celice in lahko računaš na manjše izkoristke od nazivnih. Re: Sončna elektrarna - telmos - 27.7.2009 Tudi jaz bi se pridružil z enimi 10 Kw. Imam za zamenjat salonitke na eni strehi pri tastu, pa sem razmišljal o celicah. Se priporočam, če bo kaj dobrega in ugodnega. Re: Sončna elektrarna - bojan111 - 30.7.2009 Cinik, moje čestitke!!!!! Ustvaril si analizo, ki ti jo lahko samo zavidam Odgovori na tvoje pomisleke: Faktorji osenčenja so nepredvidljivi. Osebno sem upošteval padec autputa v okviru garancijskih rokov pri sončnih celicah ( 80% na 25 let ). Predpostavljam, da večji ne sme biti saj je to le uradna garancija. Strinjam se s tabo, da je težko predvideti prodajno ceno čez 15 let, vendar mislim, da bo cena električne energije kot vseh ostalih energentov zaradi vse večije potrošnje rasla. Velikost SE je odvisna od možne površine za postavitev - izplača se pokriti celotno možno površino. Vse moje cene so bile podane brez ddv, tako nabavne kot prodajne in je zato izračun pravilen ( pri nabavnih cenah se ddv plača in se ga dobi povrnjenega, pri prodajnih cenah pa se izstavi račun z ddv in se ga nato odvede t.j. plača državi ). Re: Sončna elektrarna - cinik - 31.7.2009 Hvala za pohvalo bojan111. Nekaj novih simulacij: [url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")shraniunichr("46")si/f/3J/1h/2eEKZtSG/fotovolt2unichr("46")xls][img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")shraniunichr("46")si/t/3J/1h/2eEKZtSG/fotovolt2unichr("46")jpg[/img][/url] Degradacija celic zaradi starosti je zame še vedno uganka. 80% o katerih govoriš bo verjetno na spodnji strani, tu vendarle gre za garancijo (minimalno vrednost). Tukaj (<!-- m --><a class="postlink" href="http://otherpower.com/otherpower_solar_used.html">http://otherpower.com/otherpower_solar_used.html</a><!-- m -->) o tem precej optimistično govorijo navajajo podatek iz izkušenj in sicer padec kapacitete iz 22 na 19 W v 21 letih, kar bi pomenilo padec iz začetnih 100% na ca 86%. V mojih simulacijah na 20 let ostane ca 92% začetne kapacitete. Torej morda preveč optimistično pa recimo, da so v primerjavi z 1980 tehnologije UV odpornih materialov vendarle napredovale in bomo ta podatek v simulacijah porpavili na linerani padec z 100% na 90% v prvih 20 letih nato dvotretjinski tempo. => donos pade minimalno na 6%Ima kdo kak bolj točen podatek, link na kak članek o degradaciji izkoristka zaradi starosti? Gremo se poigrat z večjo površino: za 1 kw je po bojanovem postu (19.7) potrebujemo 6,5m2 . Povprečna stanovanjske hiša je 8x10 metrov => uporabne je verjetno ca polovico strehe. Torej upoštevamo osnovo 4*10m in naklon strehe (ca 45 stopinj , Pitagora). Upoštevamo še na vsako stran 1m napušča in je tako na razpolago ca 5,66 * 12= 67,9 m2. Teoretično je to 67,9/6,5=10,44kw. Kar je torej ca 2krat več kot v modelu ocenjenih ca 5kw. => (list 30let_10kW) UStrezno povečamo (krat 2) vhodne parametre: celice, nosilne elemente. Razsmernik in električna dela zanemarimo. Letna produkcija krat 2. Prevrtimo scenarij in donos sedaj zraste na že kar impresivnih 8,46% . Ekonomija velikosti je naredila svoje => (list 30let_10kW stroski) Poigrajmo se še z stroški firme. To pomeni, da je treba izračun prilagoditi. V primeru ustanovitve firme (če se ustanavlja samo za ta namen) moramo povečati investicijo za stroške ustanovitve, dodatno pa je treba upoštevati stroške administriranja take firme. Nimam pojma koliko bi to lahko bilo? Zna kdo špekulirat o teh stroških? Moj poskus gre takole: <!-- m --><a class="postlink" href="http://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/ustanovitev-podjetja/popoldanski-s.p">http://mladipodjetnik.si/podjetniski-ko ... danski-s.p</a><!-- m --> Če prav razumem je mesečni strošek takega SP ob sicer redni zaposlitvi in pod določenimi pogoji 29,33 mesečno => 352 letno dodamo kot letni odhodek. Sodeč po članku tukaj: <!-- m --><a class="postlink" href="http://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/racunovodstvo/obdavcitev-s.p">http://mladipodjetnik.si/podjetniski-ko ... vcitev-s.p</a><!-- m --> plačaš dohodninino. Recimo, da me že boli glava tega ne znam več zračunat in ostanemo po 352 hitro ugotovljenih stroških letni, ki jim bomo dodaliu npr še 200 EUR stroškov za računovodjo letno (nimam pojma če je realno) in 100 EUR raznih administrativnih stroškov (tistih nekaj faktur in kakšen faks). Skupaj torej 352+200+100=652 EUR odhodka letno in zaokrožimo na 650. Plačilo davka državi (dohodnino in ostalo) pustimu pri miru za enkrat. Donos pade na 5,06% (kart je nekako še OK). Če pogledamo tokove med 16-30 letom pa se gibljemo že v precej nevarnih vodah. Neto denarni tok je padel na ca 200-250 EUR. Hudo malo za nepredvidene stroške. To mi ni več tako všeč sploh glede na to, da sem z letnimi stroški firme po mojem občutku blizu minimuma. Nisem pa še upošteval stroške ustanovitve tega mini s.p. (nimam podatka) in nisem še plačal prav nobenih davkov državi hmmm. Zna kdo bolj kvalificirano špekulirat o stroški ustanovitve in delovanja takega s.p? => (list 30let_xkW), ista osnova kot "list 30let_10kW" in poglejmo kolikšna je potrebna kapaciteta, da v 15 subvencioniranih letih časovno vrednost denarnega toka izenačimo z investicijo ob minimalni stopnji donosa. To pomeni, da v celico H3 vpišemo minimalni donos 4% (ta recimo pokrije inflacijo). V celico H4 vpišemo faktor povečanja, ki bo proporcionalno vplival na investicijo in output. Ta faktor vkomponiramo v vrednost investicije (celice, nosilne elemente in v letno produkcija povečanje cene razsmernika in električna dela zanemarimo). Tokrat iščemo v celici H6 vrednost, ki bo izenačila investicijo v celici b6 (tudi ta je sedaj variabilna) s spremembo faktorja. Sedaj imam variabilno tarčo na obeh straneh, zato si pomagamo s celico b7 v katero vpišemo razliko obeh vrednosti. Naredimo goalseek (iskanje cilja) na b7 v katerem zahtevamo neto sedanjo vrednost denarnih tokov z investicijo vred 0 (celica H7) s spremembo faktorja v celici H4. Ugotovimo, da je pod temi predpostavkami in cilji "break even" pri instaliranih 4,4kW ali investiciji ca 18.700 EUR. Upam, da tale razglabljanja na teoretični osnovi komu koristijo.... Bojan kako je če ne ustanoviš firme? Ok na nabavni strani domnevam investicija +8,5% če nam celice zmontira neka firma? Ali je ddv na celice 20% in samo montaža 8,5%? Na odkupno ceno pa če sem te prav razumel to ne v prvih in ne v kasnejših letih nima vpliva? Kako je s prihodkom od prodaje če zadevo delaš kot fizična oseba - je to del dohodninske osnove? Re: Sončna elektrarna - DELPHI - 31.7.2009 cinik Zahvaljujem se ti, da si se tako obširno lotil računanja ekonomičnosti fotovoltaike. Na tem forumu je žal vse preveč samozadostnega ugotavljanja kako se vse splača, če se pa že očitno ne, se investitorji prelevijo v ekologe in dežurne dušebrižnike, ki rešujejo svet. Dejstvo je, da pri naložbah v alternativne vire ekonomika (pogojno) štima, če : 1. gre za novogradnjo oz. nujno zamenjavo okvarjene kotlovnice 2. investitor sedi na denarju in ne potrebuje kredita 3. se vsaj montaže loti sam ali v družbi (zastonj) prijateljev. Najbolje je seveda, če se ti pokrijejo vsi trije pogoji. Potrebno se je zavedati, da je nekaj povsem drugega, če se postavljanja sončne elektrarne loti npr. telmos ali pa neka mlada družina že tako zakreditirana za 30 let, kjer je glava družine intelektualec z dvema levima rokama in kjer z dedki in babicami sanirajo hišo - kocko iz socializma. Številke, ki si jih izračunal govorijo same zase. Donosi so kakršni so. Če se jih lotiš z zdravo pametjo jih boš seveda videl drugače, kot če boš primerjal investicijo v PV panele z nakupom avtomobila (ki mimogrede ni naložba). Še predlogi oz. pripombe. Cene el. ne bi jemal kot fiksne, ampak bi jo vsako leto revaloriziral z inflacijo, saj cena energentov raste v povprečju vsaj z inflacijo, raje malo bolj. Po 15 garantiranih letih, dvomim, da bo subvencija padla na 0. Gotovo se bo pa zmanjšala. Nasploh je treba izračune jemati kot idealno situacijo, se pravi kot da bi jih inštaliral v laboratorij, ne na streho. Zavarovanje se mi zdi absolutno nujno vračunati. Na primorskem kradejo po cerkvah, ko je bil baker drag so lupili bakrene žlebove s streh, pa da se ne bi lotili panelov vrednih 20.000 -40.000,00€? Dajte no. Okvare so in bodo. Poškodbe od glodalcev, toče, viharjev, prenapetosti, udarcev strele ne moreš kar tako izključiti. Sploh ne za obdobje 30 let. V Nemčiji zavarovanje ni vprašanje, ponavadi še za izpad dohodka, pri nas je seveda za takšne zadeve zadolžena država. Kmetje -veleposestniki in avtoprevozniki to dobro vedo. Nadalje pa priporočam v branje: [url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")photovoltaikforumunichr("46")com/[/url] Re: Sončna elektrarna - cinik - 31.7.2009 Nekatere projekcije inflacije kažejo na to, da bo inflacija v naslednjih 30 letih v EU v povprečju letno 2,2%. V model bomo vključili nove kolone Q in R. Q bo subvencija, ki bo trajala do vključno 15 leta. Tržna cena pa se bo začela z bojanovimi 0,06 in vsako leto višala za inflacijsko stopnjo predvideno z povprečno letno inflacijo 2,2% (celica H8). Kolona P v kateri je bila dinamika cen energije postane seštevek tržne cene in subvencije. Subvencije po 15-tem letu ne bom predvidel, saj sem sam sistem razumel na način, da za isti sistem dobiš dubvencijo samo za prvih 15 let. Za že obstoječe pa ne. Če bo čez 15 let (2024) možna subvencija za že obstoječe sisteme pa ???? Torej preračunajmo spet na novo scenarije. Iste kot prej omenjene [url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")shraniunichr("46")si/f/1X/gp/2KwAFvoD/fotovolt3unichr("46")xls][img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")shraniunichr("46")si/t/1X/gp/2KwAFvoD/fotovolt3unichr("46")jpg[/img][/url] => list 30let_NovoStaranje donos poraste iz 6% => 6,17% => list 30let_10kW 8,46% => 8,66% => list 30let_10kW stroski, 5,06% => 5,32% => list 30let_xkW tukaj smo iskali potrebno "velikost" za break even pri 4% tahtevani nominalni letni donosnosti kot nek minimalni donos, ki pokrije inflacijo in še malo 4,4kW => 4,12kW 18.700 EUR => ca 17.950 EUR ------------------------------------- Zakaj spremembe niso velike? Ker je glavni del denarnega toka tvorjen iz subvencije, ki je fiksna. Vpliv tržne cene - tisti del, ki tio ga plača tvoj kupec je majhen v celotni kalkulaciji. V listu list 30let_10kW stroski v neto sedanji vrednosti npr. denarni tok do 15 toka tvori dobrih 94% vsega denarnega toka. Vpliv tržne cene elektrike zato ni tako zelo relevanten. Tisto kar najbolj šteje pri ekonomiki je subvencija. Zaradi vpliva diskonta je izrazito pomembnoi zlasti kaj se dogaja v prvi polovici 30 let. Če bi npr. predvideli inflacijo elektrika z 4% (namesto 2,2%, bi nominalni donos zrastel za ca 0,70%). Pri primerjavi cifer je treba vedeti, da tudi tisti sunek rasti na 10 centov v 16 letu, ki je bil prej vklakuliran prej ni prav daleč od trenutnega povprečja v letu 16-30, ki znaša ca 0,12 centov po kWh. --------------------------------------- Glede stroškov tudi sam imam velik dvom glede odpornosti na točo, ker sem imel priliko videt kaj se je lani zgodilo npr v okolici Ptuja - okrušen beton, luknje v asfaltu. Zato bi zelo zanimivo vedeti, kakšen bi bil strošek zavarovanja proti toči in logično kraji. Teh stroškov ne najdem in jih ne znam oceniti. Če pa kdo najde npr. preračun pri zavarovalnici kje bi bilo možno na tak način izluščiti te stroške super dodam še to v letni odliv. Meni se zdi, da večina ljkudi za celo hišo skupaj s paketom kraja, toča, vihar, strela plača ca 200 EUR. Na koliko bi teh 200 EUR zraslo zaradi panelov, z nabavno vrednostjo 35 000 EUR pa ??? --------------------------------------- Glavna neznanka glede ekonomike je še vedno ali gre prihodek v dohodninsko osnovo? Kako se cela stvar odrazi na prihodke če delaš kot fizična oseba davek pri postavitvi 8,5 ali 8,5 delno in delno 20? --------------------------------------- Da se povsem razumemo zakaj sem zacel delat tele racune. Govori se dosti ampak v tej temi sem prvič videl, da je nekdo (v tem primeru bojan111) podal osnovne konkretne podatke. Računanje osnovne ekonomike pa ob znanih podatkih ni posebej velika umetnost. Pa še zabavno je. Nisem pa noben poznavalec za tehnologijo ali izvedbo tega področja. Potrebno pa je vedeti, da gre prav zares za bolj laboratorijsko računanje. Neznanke so osenčenje itd. Ampak tukaj težko o tem naredimo nek povpreček. Pripombe DELPHI-ja se mi zdijo na mestu. Re: Sončna elektrarna - #12 - 31.7.2009 mikula Napisal:Tudi sam se nagibam v to smer, prebral sem zanimiv članek v Kmečkem glasu z dne 11.02.2009, vendar firme ki je v njem navedena ne najdem nikjer! Moje mnenje je, da na podlagi zapisanega ni smiselna investicija. 44.000 EUR vezano na banki po 4% letno (kar je realna predpostavka) v 30 letih vrne 142.000 EUR (navadni obrestno obrestni račun). Torej zgolj primerjati investicijo in prihodek je verjetno premalo. Več elementov seveda lahko prevesi odločitev v drugo smer. Re: Sončna elektrarna - #12 - 31.7.2009 Cinik, načeloma dober izračun. Namesti goal seek-a uporabiš funkcijo irr za investicijo in denarni tok, in dobiš enak rezultat. Re: Sončna elektrarna - DELPHI - 1.8.2009 Nekaj zanimivih PV povezav: - izkoristki kWh/kWp/leto [url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")sonnenertragunichr("46")eu/eu_vergleichunichr("46")php?year=2008&sort_by=durchschnitt_b[/url] - izračun osončenja [url]httpunichr("58")//reunichr("46")jrcunichr("46")ecunichr("46")europaunichr("46")eu/pvgis/apps/radmonthunichr("46")php?lang=de&map=europe[/url] - kraja panelov [url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")mainpostunichr("46")de/lokales/main-spessart/Solarmodule-im-Wert-von-140-000-Euro-abmontiert;art772,4869106[/url] Re: Sončna elektrarna - cinik - 3.8.2009 # 12 - Kot je rekel DELPHI številke govorijo same zase v tem duhu je treba razumet mojo analizo. Debate v tej temi jaz ne razumem v smislu ali je možna boljša naložba... Sam sem debato razumel kot poskus ugotobiti kako donosna sploh je in sicer ob nekih fiksnih predpostavkah, ki izhajajo iz Bojanovih navedb in nekaterih dodatnih, ki pa jih je nujno narediti da prideš do rezultata. - Vsak pa lahko v tej analizi menja praktično vse parametre in to je bil eden mojih osnovnih namenov, ker sem pač videl, da je Bojanovih parametrov dovolj, da je kaj takega vsaj na neki osnovni ravni mogoče narediti. - Ko primerjaš procente bodi pozoren. 4 se npr. sliši samo malo manj od 5. Razlika na 30 let pri 44000 EUR glavnice pa znaša 190.165,46 - 142.709,49 = 47.455,97. - Pri stopnji donosa kot sem jo računal (definicija npr že v prvem odstavku tule: <!-- m --><a class="postlink" href="http://en.wikipedia.org/wiki/Yield_to_maturity">http://en.wikipedia.org/wiki/Yield_to_maturity</a><!-- m -->) so določene predpostavke. Največja "nevarnost" je predpostavka reinvestiranja. Tudi pri tvojem depozitu je to tako. Trenutno je marsikje mogoče dobiti 4%. Ali bo možno 4% dobiti pod dveh/treh/x letih ko se isteče to varčevanje. Pri npr. stopnji donosnosti izračunani v mojem modelu npr 5,32% je problem tudi enak če gledamo denosnost, saj teh 5,32 velja samo ob predpostavki, da bo v letu npr. 20 možno investirati denarni tok po 5,32 do leta 30. - Ko se primerja glavnica depozita in obresti po 30 letih z izračuni v mojem modelu ni dovolj pogledati in sešteti denarne tokove, ampak je treba nediskontirane vrednosti eskontirati na 30 leto šele potem znesek, ki siga naračunal za depozit postane primerljiv z zneski v modelu. # 12 iz tvojih navedb sicer izhaja, da ti to kar sem napisal čisto OK razumeš samo taka hitra primerjava z depozitom pa tudi ni najboljša in sem se trudil malo pojasnit, pa upam da ni ispadlo kot da te hočem podučit, ni bil moja namen zagotovo ne. - Irr funkcija je super zadeva in jo poznam, ampak želel sem narediti model, ki plastično prikaže razvoj denarnih tokov in ki je dovolj fleksibilen, da ga je možno hitro prilagoditi ter ima to lastnost, da so iz njega lepo razvidni vplivi paremotrov na sedanjo vrednost denarnega toka in s tem tudi na donos same "investicije". - Svoje osnovno mnenje sem že napisal mislim da v enem prvih postov. Donos ni spektakularen je pa večji od nekih alternativ. Ali je 20/40 tisoč vredna investicija smiselna ob kreditu sem tudi napisal. Ali je smiselna na način, da v njo "popokaš" vse življenske prihranke, pa mislim da je tudi več ali manj jasno. Ali je ustrezno donosna? Kakor za koga in v odvisnosti od teh in nešteto drugih momentov. Moj namen je samo priti čim bližje neki oceni kako in če sploh je donosna. Manjka sicer kup podatkov: kakšna bo cena čez 16 let, kakšen je davek v primerjavi izvedbe ala fizična oseba, kakšni so stroški vodenja ustanovitve nekega SP, kako vpliva na dohodninsko osnovo in verjetno še kaj. Že v mojem modelu predpostavljena 2,2% inflacija je npr. debatabilna ampak tele itak ne moremo ugotovit. Kaj drugega pa morda ja. Re: Sončna elektrarna - DELPHI - 3.8.2009 cinik Ključno se mi zdi, da skušaš poiskati "resnico" o tej temi, ne pa da se lotiš zadeve na način "vem, da se splača, pa čeprav tega ne znam/ne morem dokazati". Vsak, ki je šel malo brskati po tabelah, si je lahko hitro ustvaril vtis kaj mu te številke pomenijo. Zdaj pa v luči teh številk ponovno premislite zakaj so glavni investitorji v sončne elektrarne razni Elektri, Energetike itd. Če jemljejo za te investicije kredite, je vse skupaj vnaprej obsojeno na +/- izgubo, ki jo bomo krili uporabniki. Če pa se tega lotevajo iz denarja, pomeni, da ga imajo preveč in zato nimajo pametnega razloga za redne dvige cen dobavljene energije. Lahko pa, da mi manjka nek ključen podatek in se o vsem skupaj motim. Re: Sončna elektrarna - seamus - 3.8.2009 DELPHI Napisal:Lahko pa, da mi manjka nek ključen podatek in se o vsem skupaj motim.Tip - lastna poraba elektrarne (ali kakšnega podobnega elektro objekta), ki se jo ne da izmeriti. Re: Sončna elektrarna - cinik - 3.8.2009 Ta namig je zanimiv, ker pomeni, da imaš (po 15 letih) možnost energijo porabit sam. Oportuno to pomeni da realiziraš lastno nabavno (višjo - oz ceno po kateri elektrodistributer prodaja tebi) in ne prodajno (nižjo - oz tisto po kateri lahko ti elektru prodaš). V tem primeru je produkacija na neki družinski hiši malo mimo, ker bodo te razmere zelo težko nastale. Ne vem zakaj bi morala biti neizmerljiva - morda sem tale namig čisto narobe razumel. |